Čebele, ki živijo v socialnih skupnostih že tisočletja, so se prilagodile in v evoluciji razvile učinkovito orodje, higiensko vedenje. V bistvu gre za nagon čiščenja, kot učinkovit ukrep proti izbruhom epidemij v čebeljih družinah. Čebele delavke so pogosto zaposlene z medsebojnim čiščenjem in najpomembnejši član družine – matica, je deležna neprekinjenega negovanja spremljevalk.

Delitev dela med čebelami delavkami v panju je prvenstveno povezana s staranjem. Starostne spremembe so v tesni povezavi s hormonskimi spremembami. Prvo opravilo mlade izležene čebele je čiščenje in traja običajno do starosti 10 dni, večkrat tudi do starosti štirih tednov. Čebele iz celic odstranjujejo srajčke in iztrebke bub. Za odstranjevanje odmrle in bolne zalege je v čebelji družini rekrutirana specializirana skupina čebel, ki to delo opravljajo vse svoje življenje.

Ne preseneča dejstvo, da imajo čebelje družine z vsaj srednje izraženim čistilnim vedenjem v panju najmanjše število varoj. Podatek, ki mora prepričati čebelarje za selekcijo oziroma odbiro pri vzreji čebeljih družin po 'zdravi kmečki pameti' in upoštevati merila v zlati sredini. Pri odbiri sta pač na dolgi rok najpomembnejša faktorja čistilno vedenje in vnema za nabiranje in uporabo propolisa.

VSH, kaj je in kaj ni higiensko vedenje glede varoj

VSH je v bistvu vedenje čebel in ni nikakršen čudež. Pomeni na varoje občutljivo higiensko vedenje čebel. Gre za naravno lastnost, pri kateri čebele delavke odkrijejo zalego, okuženo z varojami, okužene celice odpirajo in odstranijo bube, tako preprečijo pršicam, da bi dokončale svoj življenjski cikel. Brez drame, brez kemikalij, čebele le naredijo to, na kar jih je evolucija pripravila.

Kako je to mogoče? Poenostavljeno, to deluje s pomočjo kemije, čebele zaznajo bolno celico po vonju. Vonj napadene bube ni zdrav. Vonj varoj, ki se razmnožujejo v celici, ni zdrav. Ne gre za čudežne lastnosti matic. V čebeljih družinah z močnim higienskim vedenjem je potrebnih manj posegov čebelarja. VSH naravno upočasni rast populacije.

VSH je lastnost, na katero vpliva genetika. Na genetiko čebel v panju pa vplivajo različni dejavniki, eni bolj drugi manj in vsi tudi različno v času. Ne gre za en sam gen, bi bilo preveč preprosto za naravo, narava ima mnoga orodja za dosego določenega cilja.

Na genetiko vplivajo prehrana, stres v čebelji družini, cikli razvoja zalege, upravljanje čebelje družine s strani čebelarja, pravočasna izvedba potrebnih opravil, časovno usklajeno z razvojno potjo čebelje družine, opuščanje nepotrebnih posegov in firbcanja. In verjetno še vse mogoče, česar še ne razumemo dovolj ali morda na tisto še nismo pomislili. Slednje je verjetno še najpomembnejše pri razumevanju VSH.

Napredek v čebelarstvu redko pride po bližnjici. Pričakovanih rezultatov ni verjetno dobiti z menjavo matice. Čudežnih upravljanj čebel ni, ker ima narava, ker imajo čebele odločilno besedo.

Čebelar, ki zazna močnejše higiensko vedenje, naj ga ohranja, neguje in boža, torej naj pomaga čebelam z zagotavljanjem zdravih virov prehrane v okolju, sledi naravnim razvojnim potem družine, predvsem glede razvojnih ciklov zalege, naj bo pozoren in ne vsiljujoč svoj prav čebelam, ker že imajo svojega! To pomeni, da dovoli čebelam izražanje lastnosti, ki jih že imajo. Odbira čebeljih družin za nadaljnjo rejo je na ta način lahko preprosta.

Morda bodo čebelje družine tako v prihodnosti potrebovale manj zdravljenja, manj zatiranja varoj. Resnično pa do tega ne bo prišlo samo zaradi navdušenja, prihaja iz opazovanja, potrpljenja in … ponižnosti.