Inteligenčni test iz raziskave o čebelah iz leta 1917 v Angliji kaže, da se čebele lahko naučijo reševati
naloge od drugih čebel. Čebele imajo v resnici prav majcene možgane, a so presenetljivo inteligentne
kljub majhnosti svojih možganov. Londonski raziskovalci (Univerza Queen Mary, 2017) so izvedli eksperiment, ki je pokazal, da se
lahko čebele učijo iz svojega okolja, tako da pridobijo nagrado, in nato naučijo še druge čebele, da
storijo prav tako. Znajo prenašati pridobljeno znanje! Vendar to ni vse, kar lahko naredijo. Pomemben
izsledek raziskave je bil ta, da zmorejo kopirati ne le znanje od drugih čebel, ampak lahko izboljšajo
tisto, kar se naučijo. Spoznanje je neverjetno, ne le za žuželke z majcenimi možgani, saj tudi mi ljudje
s težavo nekaj izboljšamo, če kopiramo druge ljudi. V poskusu so morale čebele premakniti rumeno žogico v sredino platforme, potem ko so jim
znanstveniki pokazali, kako to storiti. Nekatere čebele so videle premikanje žogice, kot da se premika
sama od sebe, pri čemer so jo raziskovalci skrivaj premikali od spodaj z magnetom. Za druge čebele
so znanstveniki žogico premikali s plastično čebelo na palčki. Ko je žogica dosegla sredino, so
znastveniki s slakornim sirupom nagradili udeleženke poskusa. Ko so čebele spoznale, da bo prišel tudi sirup, ko bo žogica na pravem mestu, so začele v nadaljevanju
same premikati žogice. Ekipa znanstvenikov je nato 'šolane' čebele prestavila na ploščad k še neizučenim čebelam. Po
enkratnem opazovanju šolanih čebel so se naloge lotile tudi netrenirane. Ne le, da so posnemale
vedenje izkušenih čebel, ampak so rekrutke še izboljšale akcijo: izbirale so žogice bližje sebi, tudi če
je čebela demonstratorka izbrala žogico, ki je bila dlje. Skratka, čebele so visoko visoko inteligentna bitja. Svoje nevrone v možanih uporabljajo tako
učinkovito, kot katerakoli druga žival na svetu. V čebeljih možganih je nekaj manj kot milijon
nevronov, kar je približno toliko kot jih je v eni človeški mrežnici. Znanstveniki pojasnjujejo, da se čebele sporazumevajo z dotiki (udarci) z glavo, prerivanjem in
plesom. Vedenjski ekolog L. Chittka, ki vodi laboratorij, kjer je potekala zgornja raziskava, je leta 2009
podpisal avtorstvo študije o možganski mrežah čebel 'Ali so večji možgani boljši?' Svoj prispevek je zaključil z ugotovitvijo, da so lahko celo zelo majceni možgani zelo
zapleteni. Raziskovalci so v tem istem laboratoriju pokazali, da so čebele dovolj pametne, da z vrvicami
potegnejo umetne rože iz ozkih rež, da bi prišle do sladkorja v njih. Tudi druge raziskave podpirajo tezo o napredni čebelji inteligenci. Študija iz leta 2014 (revija
Animal Cognition) je pokazala, da bi se čebele lahko naučile vedno težjih nalog za dostop do
sladkorja. Ko so raziskovalci tiste čebele, ki so se naučile potiskati žogice naraščajoče teže, prestavili
v panj, so te priučeno veščino nekako posredovale še drugim čebelam v čebelji družini.