"Krivosodje" Janšo oprostilo. Je Mahnič našel devico v kurbišču?

Piše: Rok Čakš*

Zdaj je velika noč, za kristjane dan radosti in veselja ob vstalemu Zveličarju. Letošnja je še posebno vesela za pravkar oproščene obtožence v zadevi Trenta. Ta ne bi pritegnila niti pičice širše pozornosti javnosti, če v njej ne bi bil soobtožen eden najpomembnejših politikov (post)osamosvojitvenega obdobja, dolgoletni predsednik največje opozicijske stranke in enkrat že po krivem obsojeni Janez Janša.

V sodni zadevi, ki se je vse od začetka zdela privlečena za lase, so mnogi potegnili analogijo ravno s procesom Patria in na tej premisi je Janša tudi postavil politično strategijo SDS. Svojo volilno bazo je mesece vnaprej pripravljal na obsodilno sodbo, pri čemer v SDS niso varčevali z zmerljivkami in poniževanji na račun pravosodnega sistema, ki so ga preimenovali v "krivosodje". "Danes smo se zbrali pred to izpostavo udbomafije, da jim jasno in glasno povemo, kljub že vnaprej napisani sodbi - dovolj je," je na enem izmed shodov grmel Janšev poverjenik za prostaštvo Žan Mahnič. "Iskati pravico na slovenskem sodišču je enako kot iskati devico v kurbišču," je povprek zabelil.

Je torej "krivosodje" za Janšo vnaprej spisalo oprostilno sodbo in Mahnič še vedno vztrajno išče devico v kurbišču ali pa jo je na veliki petek vendarle našel?

Legitimna politična strategija, ki ne opravičuje sredstev

Preden se lotimo pričujoče zagonetke, stopimo korak nazaj v politični kontekst primera Patria. Strinjati se je z odvetnikom prvoobtoženega Branka Kastelica Gorazdom Fišerjem, da če lastnik zemljišča v Trenti ne bi bil politik, kot je Janez Janša, tega postopka ne bi bilo.

A zgodil se je, in jasno, da je imel predvsem politično razsežnost. V primeru Patria izpred dobrega desetletja je takratna obsodba in zapor predsednika SDS nekaj tednov pred volitvami za to stranko imela hude politične posledice. Na volitvah je premočno zmagal nov obraz levice Miro Cerar, SDS pa je dobila zgolj 181 tisoč glasov, sto tisoč manj od svojega realnega dosega. Tudi po tem, ko je ustavno sodišče sodbo razveljavilo in je Janša odkorakal na prostost, ime stranke in njenega veljaka za marsikoga ni bilo povsem oprano. SDS dolga senca Patrie pri delu volivcev spremlja še danes. Janševa in strankina odbojnost pri dobršnem delu volilnega telesa je sicer posledica tudi nekaterih drugih stvari, a sodni proces Patria je SDS in Janši naredil dolgoročno politično škodo. Nedvomno so Janševi nasprotniki imeli podobno računico pri primeru Trenta.

Janševa strategija, da svoje volivce vnaprej pripravi na obsodilno sodbo in s tem prepreči njihovo pasivizacijo na volilni dan, je zato po politični logiki smiselna in razumljiva. A opisana brutalnost izvedbe, kjer bi se za sodstvo težko našlo še bolj prostaške zmerljivke, ni škodljiva zgolj za pravosodni steber demokratične ureditve, temveč tudi politično kontraproduktivna. Radikalizacija in drsenje v fanatizem razgretežev pred sodiščem zagotovo ne žanje simpatij pred čustveno nevtralnimi opazovalci dogajanja, zmernejšimi (desno)sredinskimi volivci, ki jih SDS potrebuje za svoje 50+ cilje, demokratičen del slovenske politike pa za dosego "ustavne večine razuma", ki je nenazadnje prav tako ena od Janševih želja.

Pravosodni sistem ima težave, ampak …

Vrnimo se k slovenskemu pravosodju. Jasno, njegov ugled je omajan predvsem zaradi lastnih hib in težav, ki mnoge ljudi v postopkih pred sodišči pusti brez pravice ali pa jih ta doseže po dolgih letih pravdanja in uničenega življenja. Dvom vanj je zato marsikdaj upravičen in kritika potrebna.

Pa vendar, če le-ta želi ostati tehtna in kredibilna, ne sme pasti na raven hujskaškega gostilniškega primitivizma. Ta namesto h konstruktivnemu vodi k razpihovanju slepe jeze in sovraštva do nečesa, kar je vsem svojim pomanjkljivostim navkljub še vedno eden od stebrov demokratičnega političnega sistema, ki smo si ga Slovenci izborili v začetku devetdesetih in v njem zadnja tri desetletja razmeroma svobodno živimo. Dokaz za to je nenazadnje petkova oprostilna sodba, ki je v tem tako osovraženem in diskreditiranem "krivosodju" očitno mogoča. Kot tudi pozna, a vendarle dočakana Janševa pravica v sodnem procesu Patria.

Ni bog, temveč človek, kot vsi drugi

Sodni proces Trenta se je na veselje obtožencev in njihovih družin ter vseh, ki jim privoščijo vse dobro, končal srečno. Tožilstvo sicer napoveduje pritožbo, a to je najbrž predvsem taktika, da v zanje najboljšem primeru zadevo pripeljejo do zastaranja čez slabi dve leti in s tem pustijo zasajeno vsaj trohico dvoma.

In čeprav so nekateri najbolj zagreti Janševi privrženci pred razglasitvijo sodbe na veliki petek vlekli neokusne paralele s po krivici obsojenim in križanim Kristusom, jih je na tem mestu vredno spomniti, da Janša vendarle ni bog, temveč človek kot oni sami. Resda zaslužni osamosvojitelj, ki se je vpisal v zgodovino slovenskega naroda, a hkrati navaden "Janez" kot vsi drugi, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Svoje nezmotljive bogove je imel neki drugi sistem, ki smo ga Slovenci na srečo in po zaslugi pogumnih ljudi iz mesa in krvi zavrgli in poslali na smetišče zgodovine.

In ko se sprašujemo, kaj pomladni opciji venomer zmanjka, da bi končno prepričala večino Slovencev, naj ji nakloni oblast, je že skrajni čas, da se pri tem enkrat vendarle zazre tudi vase.

* (Rok je Čakš je novinar, urednik, medijski podjetnik in politični komentator.)

Zapisi izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.