Objavljamo kolumno svetovnega popotnika Gregorja Preaca. Kolumna je bila napisana na prvi dan vojne v Ukrajini, a mu noben slovenski medij ni hotel objaviti. Napisana je bila na prvi dan vojne v Ukrajini. Brez navijanja za vojno. Proti vojni! Za mir! Gregor Preac se trenutno nahaja v Maroku. V kolumni je izključno izraženo mnenje avtorja kolumne, ne pa uredništva #Prava.

Valentinovo. Dan zaljubljencev. Bolj potrošniška priložnost ali komercialna izvodenelost ljubezni? Ptički se ženijo, vrane krakajo. Ali gavrani. Vojna v Ukrajini. Približuje se 8. marec, dan žena. Kaj vse se ne približuje. Spet nov ciklus propagande, spet novo bombardiranje, spet novo pranje možganov, spet novo sejanje strahu.

Bo 8. marec znova poplava zlajnanih parol ponosnih naslednikov komunizma in socializma, ki istočasno promovirajo islam im muslimanske migracije z burkami in nikabi? Zanimivo, da podpirajo skupaj militantni feminizem, militantni homoseksualizem, kvote žensk v politiki (ne pa kvot moških v šolstvu), tretji spol in obenem monogamnost ali enospolnost družbe!?

Čemu potrebujemo v demokraciji Inštitut 8. marec, ko socializem, ki je imel 45 let popolni nadzor šolstva, medijev, človeka, ni uspel urediti enakopravnosti ženske? Je moški pretrd oreh celo za diktaturo socializma ali pa umetne poti z vsiljevanjem ne dajejo sadov?

Sicer pa sem sit teh dolgočasnih ciklov, floskul, parol, bombardiranja s parolami, oglasi, z nakupi, s strahom, zapiranjem v glave, zidove, maske, v papirologijo, v birokracijo pa v vojne, krize, pandemije. Od 18 let EU imamo 14 let tega: finančno krizo 2008, migrantsko krizo 2015, pandemijo 2019, vojno v Ukrajini 2022. Nafta, plin, moka, kruh, inflacija gor (torej razvrednotenje plač, pokojnin, prihrankov), delnice močno navzdol…

Balončki za Valentinovo so mimo, baloni na borzah so pred pokom. Še ena finančna kriza? Leti so poceni, letala ostajajo v zraku, samo da letalske družbe opravičijo licence za letališča (še en gretenizem)… Kam naj grem, da se izognem vojnam, krizam, pandemijam in vsem njihovim posledicam, kam? Naj se zaprem v svet znanosti, umetnosti, knjig, celo zabave, a zanikanja realnosti?

Irak, Sirija, Libija, Afganistan in zdaj še ta nesrečna Ukrajina. Najprej set vojn NATA in EU, zdaj najbrž set vojn Rusije za vračanje ('izgubljenih') ozemelj in (izgubljene) vloge velesile. Kaj je smisel življenja? Slediti sistemu, ki te bombardira s krizami, vojnami, pandemijami?

Poslušati politike, ki ukrepajo zmeraj, ko so zadeve že tu? Ki pridobivajo večino z rožljanjem? Za Kitajsko dojemam, da je diktatura, za Putina razumem, da je diktator, a za 'demokracijo' v EU se slepim, da je demokracija!

Politiki EU so se osem let po zamenjavi vlade v Kijevu in po ruski zasedbi Krima raje ukvarjali z gejevsko poroko, feminizmom, s podporo Black Lives Matter (BLM), z nagajanjem Poljski ('sodniki'), Madžarski ('geji'), Sloveniji (medijska 'nesvoboda'), z vabilom in posledicami milijonskih migracij iz islama, eksperimentiranjem in zapiranjem s in v pandemijo, kot da bi poskusili razumeti »razmišljanje Rusije in Putina iz 19. in 20. stoletja« (besede politologa Johna Mearsheimerja) in nehali drezati v ruskega medveda! Osem dolgih let časa, kako smiselno urediti odnose med Rusijo in Ukrajino, z EU in Natom!

Še v Sloveniji, kjer imamo kot redka evropska država medvede, politiki ne zmorejo razumeti, da ruski medved dolgo spi, ko pa se prebudi, sploh če ga prebudiš z nenehnim drezanjem v (kurje) oko, se ('zaslepljeno') brani. In se je bolje umakniti, sploh če je zaščitena žival, kot je z jedrskim orožjem, torej imeti tamponsko cono. Bizarno je, da nas od 3. svetovne vojne pravzaprav rešuje jedrsko orožje!

Kakorkoli boste razumeli moje pisanje, daleč od doma sem, niti ne med 'svojimi' ljudmi, pa niti svojih ljudi več ne razumem, kaj se to dogaja s Slovenijo, z Evropo, popolnoma sem razočaran nad sistemom, ki ga najbrž vodi oborožitveni kompleks s psihopati, torej proizvaja samo (zanj dobičkonosne) krize, vojne, migracije, pandemije! Zdaj nas bo tudi Slovence razdvajala še Ukrajina!

Povrh vsega mi je prijateljica, ko sem bil v največjem stresu, zmedenosti in žalosti zaradi začetka vojne v Ukrajini in novega kaosa, ki prihaja, pa v novi razdvojenosti ali se sploh naj vrnem nazaj v Evropo, napisala: »Ne zanimajo me zdaj 3. svetovna vojna in rakete, moram skuhati špagete!« In sem pomislil: »No, samo da boš imela še dovolj plina!«

Gregor Preac, uredil Luka Perš