Kot smo lahko pričakovali. Vplivnež z družbenih omrežij Aleksandar Repić (@nepridiprav) je po hitrem postopku spoznal, kako deluje del osrednjih medijev v Sloveniji. V preteklosti je razkrival teme, ki so zanimale širšo javnost, in takrat so mu mediji sledili. Ko pa se je znašel v neposrednem konfliktu z aktualno oblastjo, se je ton poročanja očitno spremenil.
Od 13. januarja 2026 dalje Repić spoznava, kako hitro se lahko javna percepcija obrne. V zadevi Krčmar so številni ključni mediji molčali. Oglasili so se le posamezniki, odzivi pa so bili zadržani. Mi pa bomo verjetno ta teden poslali nekaj vprašanj na Odvetniško zbornico Slovenije. Zgodba se zdaj ponavlja.
Repić je svoje sledilce pozval, naj sodelujejo v anketi, objavljeni na Instagram profilu predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Rezultat očitno ni bil v skladu s pričakovanji vladajočih in trenutnega predsednika vlade Goloba. Sledili so burni odzivi. Vidni predstavniki Gibanja Svoboda so začeli govoriti o hekerskih, trolih in botovskih napadih iz tujine. Objavljeni so bili videoposnetki, v katerih so zatrjevali, da pred takšnimi napadi ne bodo popustili.
Toda zgodba se je obrnila. Pod njihovimi objavami se je začela množično pojavljati oznaka #NISMOFEJK. Uporabniki so želeli jasno povedati: nismo boti, nismo troli, smo resnični ljudje. Več ali manj jih je napovedalo, da si je Gibanje Svoboda sama podpisalo smrtno obsodbo za morebitni prihajajoči neuspeh na parlamentarnih volitvaha.
24 ur po burnih reakcijah javnosti in njegovih sledilcev, je Repić dobil diskreditacijski članek na Siolu, ki je pod močnim uredniškim vplivom Gibanje Svoboda. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)
Zakaj si je Repić zaslužil diskreditacijski članek medijskega krila Gibanje Svoboda na Siolu?
Le 24 ur pozneje je bil objavljen članek z naslovom Podporniki SDS in Nova24TV v bran vplivnežu z zaporniško preteklostjo objavljen v spletnem mediju Siol, ki je izpostavil Repićevo kazensko preteklost. Dogodek, o katerem je Repić v preteklosti že večkrat javno govoril, v katerem je prevzel odgovornost in kazen tudi odslužil. Malo samo poklikajte nekaj starih njegovih nastopov v različnih podkastih, pa vam bo vse jasno.
Vprašanje pa ostaja: zakaj ravno zdaj? Zakaj v trenutku, ko je postal glasen kritik aktualne oblasti? Ne smemo pozabiti, da so se v javnosti že večkrat pojavljale informacije, da je sedanje uredništvo Siola zelo naklonjeno največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Samo si preberite kak članek novinarke Siola Mateje Trunk Hrvatin, pa vam bo vse jasno.
Repića je težko politično predalčkati. V preteklosti je bil kritičen do različnih oblasti in ukrepov. Njegova mobilizacijska moč na družbenih omrežjih je očitna – več kot 100 tisoč sledilcev predstavlja pomembno skupnost, ki hitro reagira.
Njegovi sledilci so se večkrat izkazali, da so zelo aktivni in se jih ne da odpraviti s populističnimi izgovori kot je bil ta nazadnje o hekerskem napadu na Instagram profilu aktualnega premiera in njegove stranke.
Foto: Posnetek zaslona-IG Aleksandar Repić oz. @nepridiprav.
Panika pred volitvami? Bo afera #NISMOFEJK game changer?
Slab mesec pred volitvami se zdi, da je pri delu vladajoče politike nastala nervoza.
Spregledali so moč družbenih omrežij in vpliv, ki ga imajo posamezni profili. Repićev je eden izmed njih. Množičen odziv sledilcev na eno samo anketo je bil očitno dovolj, da so sledile obtožbe o organiziranem napadu ter zapiranje možnosti komentiranja.
In tu pridemo do bistva. Kam smo prišli, če se množično komentiranje označi za hekerski napad? Kam smo prišli, če se kritika razglasi za destabilizacijo? Kam smo prišli, če se odgovori z zapiranjem profilov in omejevanjem komentarjev?
Svoboda ni udobna. Svoboda ni enosmerna. Svoboda ni samo takrat, ko so komentarji prijazni.
Če oblast, ki v imenu nosi besedo svoboda, začne onemogočati komentiranje in utišati kritične glasove, potem si moramo zastaviti resno vprašanje: Ali gre še za svobodo – ali za nadzor? Državljani niso sovražniki. Kritika ni napad.
In demokracija brez odprte razprave ni demokracija. To so vprašanja, ki jih bomo na #Prava.si še naprej odpirali.
Luka Perš