Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.
Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.
Foto: Bralec Prava.si
Gre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.
Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.
Foto: Bralec Prava.si
Ko je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.
Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.
Foto: Bralec Prava.si
Gačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.
V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?
Foto: Bralec Prava.si
Slovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.
Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.
Foto: Bralec Prava.si
Zgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?
Luka Perš