SE SPLAČA …

Saj življenje samo

krivo ni za nas napake,

slej ko prej zavemo se,

da čudne delamo korake.

So močnejša čustva,

prelahko jih je zvabiti,

da uberejo napačno pot,

težko potem jih je kar skriti.

Jih veliko teh spoznanj pač nima,

saj so srečno našli pravo pot,

se na dobro so prilagodili,

sami s sabo shajajo komot.

Drugim pač ni dano to,

se večno morajo boriti,

da bi znosno jahali življenje,

se pred svetom mor'jo skriti.

V iskanju lastne sreče,

eni druge zlahka poteptajo,

svet ustvarjen je tako,

da prvi nič a drugi vse imajo.

A bogastvo je v nas samih,

tu razlika prepozna se prava,

čut za dobro in sočloveka,

le peščici dala je narava.

In prav ti so ujeti vase,

drugim vse bi dali in še malo,

sebe pa potiskajo v pozabo,

saj na koncu nič jim ni ostalo.

Kljub vsemu še živim,

ker vzljubil sem življenje samo,

sicer sreče niti nimam,

a včasih vržem kaj čez ramo.

Čustveno pohabljen grem naprej,

v večnosti ljubezni mi iskanja,

a dobroto vendarle imam v sebi,

za vas in vaša vsa pričakovanja.

Glavo gor, vendarle se splača …

by Mikla