PRIJETEN DAN …

Sonce mi mežika,

spet nad mano se potika,

konec kliče tej jeseni,

zima je naslednja v izmeni.

Sveti in prijetno greje,

radostno tam gor se smeje,

vabi na sprehod vse pare,

samske, tudi te bolj stare.

Vse je oživelo in pohaja,

pogovor, sprehod in mal' čaja,

dan za dušo je prijeten,

čudovit in skoraj neverjeten.

Naj ga izkoristi, kdor le more,

nedotaknjene naj so zavore,

vase stécite nabirat žarke,

dragi carji, carice in carke.

Saj kaj kmalu pridejo oblaki,

mokre luže, težki spet koraki,

ko med štiri stene smo ujeti,

nam bo dušo prav težko ogreti.

Sam privoščim vsem lep dan,

moj je žal v službico vtkan,

imejte se lepo in skrajno,

ne se kregat, brž u gmajno.

by Mikla