VRŽEN…

Solzno vreme,

tih večer je v meni,

gledam skozi okno,

so občutki zapleteni.

Vržen v ta čas,

nerodnega obdobja,

vedno znajdem se nekje,

nedaleč od obrobja.

Čutim premočno

je umetniško srce mi dano,

vsa občutja kot nalašč

mi redno pridejo na plano.

Žejen te ljubezni prave,

sem poljubov nje ostal,

tvegam misli neposlušne,

da bi znova se pobral.

Se posušil bom,

kot bi rastlina brez vodé,

odsotna suha usta so ljubezni,

parajo mi ranjeno srce.

Izkrvavel bom,

ne ustavijo mi čutne rane,

bodo se izlile rime moje,

nikdar več v pesem zbrane.

... a jaz še vedno sam …

… solzno vreme,

tih večer je v meni,

gledam skozi okno,

so občutki zapleteni …

by Mikla