VEK LJUBEZNI…

Kot popotnik

skozi vek ljubezni

hodim peš,

kjer drugi v hitrosti

se porazgubijo,

v roki nosim

košček svojega

najboljšega srca,

ki je na voljo

vsem ki ga želijo.

Ljubim to,

kar drugi dolgo že

iz svojih misli

in želja nekje

so pozabili,

iščem v ljudeh

vrednote lepe,

ki nikoli niso

prav zares na poti

jih nekje izgubili.

Siromak na zunaj

sem tepen od vsega,

ker za ta svet

pač nisem narejen

po njega meri,

a v meni je ostal

ljubeči vrelec,

obiskali so ga redki,

ki sem spustil jih

do mojih čutnih dveri.

Dano tudi tebi bo

ak' moje čevlje nosiš

in se tega

slej ko prej zaveš …

a le če …

…  kot popotnik

skozi vek ljubezni

hodiš peš …

by Mikla