ZAVAJANJE …

Zavajajo

me sanje,

pa je daljše

spanje,

na blazini

glava mi lepó

počiva in misli

le na njó.

Koliko bilo je

vseh noči,

ko zjutraj vstal

sem brez moči,

dopoldne

sem se vlekel,

v oči od budnosti

pa ves zatekel.

Zdaj kot angelček

spet snujem,

in le »lahko noč«

tvoj potrebujem,

je tako preprosto

ko obstajaš,

v sanjah prazen

prostor »mi dogajaš«.

Tu si, zdaj si

to ne morem skriti,

in lepo mi je

ne rabim ti tajiti,

spanec moj je

zopet tisti pravi,

kot nekje bi ga

počel v naravi.

Kadar pa odprem

naspane si oči,

mi »dobro jutro«

voščiš prva ti,

in dan vremena siv

spet barve riše,

tvoj nasmeh

mi nove pesmi piše.

in lepo je …

… ko zavajajo

me sanje,

pa je daljše

spanje,

na blazini

glava mi lepó

počiva in misli

le na njó.

by Mikla