NI LEPŠEGA…

Ni lepšega,

ko se zaveš,

da spet pripadaš,

hrepeneti smeš.

Ni lepšega,

ko ugotoviš,

da nisi sam

in spet živiš.

Ni lepšega,

ko ti je jasno,

da spet ob tebi

sanja bitje krasno.

Ni lepšega,

ko rečeš si,

da pogreša te,

kadar te ni.

Ni lepšega,

ko si prepričan,

da spet ljubljen si,

samote naveličan.

Ni lepšega,

ko spet ti šepeta,

nekdo na ušesa,

da te več ne da.

Ni lepšega,

ko ugotoviš,

da zmoreš vse,

če res si zaželiš.

Ni lepšega,

ko končno vem,

mi dovoljeno je,

da ljubit smem.

Ne, ni lepšega…

by Mikla