V NAJINO SMER…

Spet tišina

te krasi,

v očeh pa

vse ti govori,

priprtih vek

želijo si,

da vtisnil

vanje bi sledi,

lepo ti je,

rjavooki

tvoj odgovor

mi obeta,

da je arija

ljubezni

zate spet

lepo odpeta,

dolgo traja

ko dotikava

se duše

skozi očke,

od ugodja

zenice široke,

naju vabijo

do skupne točke,

tam sva sama,

prepleteni

sta telesi,

ni skrbi,

čas obema,

skozi tih večer

v tisti »čau«

močno polzi,

a ne za dolgo,

kmalu tvoje

me obiščejo

oči,

spet zrle

bodo v moje sanje,

tokrat v meni

delale sledi,

očke rjave,

tvoje si želijo

mojih spet objem,

je v njih nemir,

navadile so se

da zrejo skupaj

z mojimi

v isto smer…

V najino smer…

by Mikla