BLODIM…

Po sledeh

ljubezni svoje

jutranje sem

kave hodil,

o usedlini dneva,

ki prihaja

bom po duši svoji

taval, blodil.

… si moje jutro,

dan prelep, večer

in moj nemir …

A drugače je,

saj duša blodim

zdaj vesel

in širno nasmejan,

pospravljam v sebi

vso preteklosti grenkobo,

pa si dalmatinske

žvižgam po cel dan.

… si moje jutro,

dan prelep, večer

in moj nemir …

V mislih stalno

skozi ustnice

prihaja mi nasmeh

in ti si kriva,

da vsak dan postaja

lepši kot včeraj,

končno solza radosti

mi lica umiva.

… si moje jutro,

dan prelep, večer

in moj nemir …

Splača zopet se

mi vstajati v jutra,

ki sem jih nekoč,

ne vem zakaj, prespal,

ljubáv je tvoja tista,

ki me dviga sama,

da lovim zdaj sonce

zjutraj si v pozdrav.

by Mikla