ZAKAJ LE …

Zakaj le pesmi

pisal bi,

če jo živim,

zakaj le rimo

zložil bi,

če mirno spim.

Zakaj le misli

pletel bi,

če so sproščene,

zakaj le mučil

z žalostjo,

če ni nobene.

Zakaj le kompliciral

dneve bi,

če so preprosti,

zakaj želel

bi vsega še,

če imam zadosti.

Zakaj le rinil

v težave bi,

če zdaj sem srečen,

in le zakaj postal

bi sebi

zopet tečen.

Če mi je pa lepo, saj…

… pesmi pišem

ko si zaželim

in ne ko za življenjem

svojim ves zbolim.

Napletam tiste misli

ki so hudomušne, mlade,

žalostnih pa ni nikjer,

vesele se množijo rade.

Preprosti dnevi moji

v ljubezni spet živijo,

v skromnost želeni

se od jutra radostijo.

Z nasmehom tvojim

človek sem bogat,

hvaležen sem poljubu,

ki me spomni, da sem mlad.

by Mikla