SVETILNIK …

Utrujen od nenehnih sanj

že skoraj spustil

svoja jadra sem življenja

ko luko svojo ugledal,

in pripravljen na uplov,

sem našel košček hrepenenja.

…s teboj sem našel pot,

je smer mi vedno prava,

na palubi v luko srečno nama

melodijo rahel vetrič poigrava…

Tam stala kot svetilnik si,

kazala pot mi v upanje,

ki je rešilo bridkosti gotove,

v srce si merila naravnost

neizbežno me zadela,

verze sončne duša piše nove.

…s teboj sem našel smer,

je pot mi vedno prava,

na palubi v luko srečno nama

melodijo rahel vetrič poigrava…

Srečal starko s koso sem,

je mimo mene nejevoljna

nekaj tiho zamrmrala,

je srce na novo vztrepetalo,

prebudilo se iz teme je dejalo:

»midva stari malo bova še ostala.«

…s teboj sem našel pot,

je smer mi vedno prava,

nama na palubi v luko srečno,

melodijo rahel vetrič poigrava…

Zdaj obrazek gledam lep

in se na prsi moje dame

stisnem kakor malo dete,

srečen sem ljubezni svoje,

negoval jo, skrbno hranil

iz solza studenčnice zajete.

…s teboj sem našel smer,

je pot mi vedno prava,

na palubi v luko srečno nama

melodijo rahel vetrič poigrava…

by Mikla