MAMICE VEDO…

Mami moji in vsaki mami,

za ta praznik tkem voščilo,

saj stisk na prsi, v tihi jok

je pristno neločljivo vez rodilo.

Druge ne poznam ljubezni,

ki rodila bi se le iz bolečine,

naju brezpogojno je zavedno

združil prvi gib iz popkovine.

V življenju pač počenjaš nemogoče,

mami vselej oprosti in ve zakaj,

ob nočeh v blazino tiho joče,

ampak ve, da ona vedno te dobila bo nazaj.

Ko človek v leta pride, se zave,

kako premalo ceni korenine,

materino vsako narejeno gubo,

kjer odsevajo strasti družine.

Ob tem materinskem dnevu,

zaželim ti skromno s šopkom rime,

le obilo zdravja, ki ga potrebuješ,

da se te za dolgo v nedrih prime.

Vsem ostalim mamicam in mamam,

ki kdajkoli so pod srcem nas nosile,

zaželim da bi za vedno tisto pravo vez,

otroka svojega za zmeraj občutile.

Zaradi nje sem boljši,

me je srčnosti učila,

je za vedno v meni,

vso dobroto mi pustila.

Zaradi nje spoštujem,

cenim dobro in pošteno,

njej zahvala gre za to,

da mi je pravo čustvo prirojeno.

Naj apel gre vsem otrokom,

stisnimo ta dan se mamam v naročje,

sedimo na njih kolena,

naj nam zopet pojde na otročje.

Si zaslužijo vse mamice in mame,

vsaj poljub na njih zgarana lica,

za minutko iz hvaležnosti pogled,

ki zagotovo jim v srce pronica.

Vse dobro mamica…

by Mikla