VRAG JE V ZEMLJI…

Še ne osemletni sem

takrat fantič prijetno spal,

ko prvič sem s premikanjem

se naših tal spoznal,

ne vedel, kaj se

v zemlji tej dogaja,

me prebudil oče je

pred leti, šestega bilo je maja,

smo zdivjali ven na plano,

vse družine so na cesti,

kaj je to, sem spraševal se,

vedel nič pri polni sem zavesti,

rekli so izkušeni,

potres je bil in to močan,

sam vrag odpira zemljo

in se dviga nam na plan,

potem sledili so

še mali sunki popotresni,

zdaj zavedal sem se,

da so znaki zemlje resni,

vse bilo je budno,

tisto noč se spanja smo rešili,

mulariji je bilo zabavno,

saj smo vse do jutra taborili…

Kazen sili ven, na plano,

zemlja se odpira,

jo bolijo vse krivice

in odnos do nje prezira…

Tako sem fant še rosno mlad

podoživel potres v Posočju,

davno 40 let nazaj,

ko je divjal po tem področju,

stare hiše so se razmajale,

vsaka je dobila svojo piko,

rdeča je bila za rušit,

a rumena za popravit s to razliko,

cele so vasi podobo spremenile,

velik del je zrušen bil do tal,

a so pridne roke te dežele,

solidarnost vsak je zdaj spoznal,

se septembra strah je ponovil,

ponovno streslo je deželo,

ta prekleta reč bo zdaj nad nami,

nas strašila, kot se njej bo zdelo,

so zavladale montažne hiše

v Gregorčičevi vsej deželi,

narod je izgubljal vso intimo,

ki rodovi tod so jo imeli,

gradnja in obnova se prehitro

je dogajala, so novi b'li domovi,

kot da trajalo bo zdaj za večno

in potresi so preteklosti zvonovi…

Kazen sili ven, na plano,

zemlja se odpira,

jo bolijo vse krivice

in odnos do nje prezira…

A prišel je vrag nad nas ponovno,

drugič je in tudi tretjič v dolini,

zdaj drugačno zver smo udomačili,

v nas zdaj zrasli drugi so spomini,

preselila se iz Italije je zver,

na Bovškem zaplodila je rodove,

tu zdaj trese narod prepogosto

in rahlja vse njihove tramove,

skregano je vse v vsaki vasi,

kar se do sedaj ni čutit dalo,

je politika obnove razdelila

enim vse a drugim čisto malo,

sosed mimo gre soseda,

a še do včeraj sta kramljala

na ograji med posestvoma cel dan

sta ob kozarčku se smejala,

zdaj se skrivamo vsi za zaveso

če država nam ni dala za roleto,

boljše zidamo med nami vse zidove,

kot bilo je v hišah to početo,

ni bilo dovolj strahu,

se bliskalo in še bo treslo

kajti narod moj prelepih krajev

v samouničevanje je zaneslo…

Da bi nas le streslo tam kjer mora…

by Mikla