MODROST…

Tipajoč po sebi

zopet raziskujem,

iščem starega človeka,

da modrost povem si

in ga preživim,

življenje, ki se izteka…

Ranljiv v sebi

ne verjamem

več besedam,

vedno bolj

dotika duše same

se zavedam…

Potrebujem se,

sem žejen tistega,

ki preživel je,

res ne iščem

tega sebe,

ki trpel je…

Le odmev

je prazen,

noče več nazaj,

če pa že,

mi kak šepet igra,

je zgolj slučaj…

by Mikla