ZAHAJANJE…

Opravilo je sonce svoje

in molče zahaja,

v daljavi pada v morje,

dnevu le spomin ostaja.

Na gladini se svetlika

steza tja do konca,

vmes ljubezni polna jadra

so obrnjena v smeri sonca.

Kot bi vase srkalo

vso energijo tega dneva,

da uniči slabe misli,

mu galeb uspavanko prepeva.

Oh, kako lepo…

Midva pa s poljubom

mahava mu v slovo,

»na svidenje« ljubezen kliče,

ko v objemu zjutraj naju našlo bo.

by Mikla