ZMOREM…

Tiho in plaho

v kotu klečiš

zate ni dneva,

se ne veseliš,

pokriva ti roka

podpluti obraz,

zlomljen je nos

in uničen tvoj jaz,

a vendar ti skrivaš

ponos pred otroci,

ne maraš poraza,

daj, nehaj, ne joci,

pa spet trepetaš

da prišel bo silak,

ta brihta ponosna,

navzven cel junak,

bo južna premrzla,

zapeglana srajca,

je zmanjkalo pivo,

nesčohana jajca,

bo padalo nate,

besede in roke,

boš tiho tulila,

ne zbudi otroke…

…a vse se nabira

in nekega dne,

bo letelo po tebi

in ti boš stoje,

v oči ga naravnost

ponosno mu zrla,

nič več se bala,

srce boš zaprla,

le daj me,

prekleti slabič,

ne moreš do živega,

nisem več nič,

glej, pridejo pote

in greš za zapahe,

ne boš nas več mučil,

konec je zdrahe,

nisem več šibka

in mar mi ni zate,

naj tvoj ponos zdaj

opere ti gate,

Dovolj je!!!

ženska sem vredna,

le zate žival,

a nekomu bom čedna,

nekje bom sprejeta

in cenjena dama,

za ta sem korak

odločila se sama,

v meni je upanje,

v meni je moč,

sem zlezla iz brezna

poiskala pomoč…

by Mikla