DAN ZA JUTRI…

Dan svetovni,

danes raka je spomina,

prav potiho pride od vsepovsod,

bori se skoraj vsaka že družina.

Ne boli, ne opozarja,

pride tiho v nas,

usede se v telo za dolgo,

za večino spet prekratek čas.

Umirajo celo otroci,

saj starost mu ni pravilo,

vse več je tega zlodeja v nas,

se nekaj proti nam je zarotilo.

Skoraj vsakdo ima izkušnjo,

lastno ali koga blizu nas,

že na pamet vozi se v Ljubljano,

na onkologiji izgublja čas.

Preveč je tega, ta prekleti rak,

milijarde vlagajo v zdravilo,

a dokler le farmacija služi,

ozdravitve ni, ne bo zagotovilo.

Težko je, toda nekaj mora človek

dokler čas je, v sebi spremeniti,

tisto kar najtežje je,

prav vse na pozitivo obrniti.

Nepomembne vsakdanje zgodbe,

napisati znova bolj vesele,

take, ki te dvignejo že zjutraj

preden v nov bodo vsakdan letele.

Se otresimo okoli sebe vseh

lažnivcev, raznih primitivcev,

stopimo v sredino lastno,

pa oluščimo se slabih živcev.

Veliko več odvisno je od nas,

kot nam priznajo vsi vsevedi,

mi diktiramo vse zdravje,

smo življenju lastnemu na sledi.

Vem, je včasih nemogoče

in lahko je pamet vsem soliti,

a če nič ne naredimo skupaj,

kmalu morali nas bodo pač pokriti.

Zatorej dajmo, obljubimo sebi,

da svetovni rakov plan,

ni ločnica negativnih misli,

ampak skrb za vsak naslednji rojstni dan.

Vsem samo najboljše…

by Mikla