TRNJEVA RIMA …

Vse se spremeni,

ko z mlini nehaš se boriti,

spet zanimanje zbledi

in se prenehaš tolažiti,

takrat zavedaš se,

da upanje boli,

pričakovanja lažna

ti srce goji,

razblinjajo se

tudi dvomi,

vsa se silna

energija zlomi,

še beseda spet

postane siva,

s trnjem rima

se prekriva,

ne verjameš več,

da si pomlad

in ne pripovedi:

»imam te rad«,

takrat bežiš

in skrivaš se pred sabo,

ne želiš si biti

za nobeno rabo,

hočeš proč

in ptiča ujetega izpustiti,

se rutini dolgočasni

v sebi skriti,

a nekje v tebi

neizgorela strast,

v obupu dogoreva

privoščljivemu na čast,

nabija čustva,

reže ti po duši,

vse propada znotraj

in se ruši…

… in navadna duša

te ne more razumeti,

saj tako globoko

ni uspelo ji prodreti

v oklepu svojem

ne uspe ji zaživeti…

by Mikla