BODIMO STRPNI…

Sredi vsega lepega,

cvetočega se raja,

bog odloči se naenkrat,

da nam malo ponagaja.

Pa je žensko ustvaril,

dal ji nežne usta, roke,

ki namenjene so za poljube

in objeme na obroke.

Toda moški vse je to pokvaril,

hotel vedno več je zase,

ženska tiho v sebi je trpela,

dokler ni opozorila nase.

Bodimo strpni vsi vse dni,

ne le dokler šopek obledi…

Včasih pa le gre predaleč,

usteca v rovenje so se izdale,

zdaj matriarhirajo povsod,

češ, »bomo mi vam pokazale«.

A nežne dušice ostajajo izbrane,

ki so vlogo od boga prevzele,

vse objeme čutnih moških rok,

dobile so, kar so želele.

Bodimo si odkriti, nihče od nas

si ne zasluži suženj biti,

toleranco za nasilje vsake vrste,

moramo na čisto »nulo« zbiti.

Bodimo strpni vsi vse dni,

ne le dokler šopek obledi…

Moški si moramo iz glave

miselnosti boljšega otresti,

v spoštovanju spolov vseh,

pred lastnim pragom si pomesti.

Ženske pač včasih dobro bi bilo,

da ves prepih skoz' ustnice zdržijo,

preštejejo na roke do deset,

še preden komu misli zaiskrijo.

Vse se da, če hočeta oba,

kadar se želje v dogovoru uskladijo,

nič pa dobrega ne bo sigurno,

kadar se vsiljevanja nadgradijo.

Bodimo strpni vsi vse dni,

ne le dokler šopek obledi…

Toda vse je v ljubezni tisti pravi,

kadar čutiš jo zares,

si pripravljen slišati oboje,

tudi kakšen kompromis vmes.  

Dovolj je vsega tega nam nasilja,

treba je komuniciranje spoznati,

saj tišina in zavijanje s pogledi,

zna v kaj hujšega nas pripeljati.

Podarimo zjutraj že ob kavi

drugemu preprost nasmeh

in imejmo cele dneve v glavi,

da smo odgovorni mi za greh.

Bodimo strpni vsi vse dni,

ne le dokler šopek obledi…

by Mikla