ČEZ PLANKE V INDONEZIJO

Malo je še takih krajev na svetu. Tako divjih,  a vseeno tako dostopnih. Sredi pragozda in brez malarije. Čez nekaj let bo Flores zagotovo pogoltnil množični turizem. Prišla sem pravi čas. Nova sezona serije Čez planke bo na spredu vsak ponedeljek v avgustu! 

preberi več

Obisk legendarnega gledališča v Harlemu

Če ste v New Yorku v sredo in sploh ljubitelj gledališča, potem se odpravite v Apollo na 125.ulici v Harlemu. Sreda je dan za Amateur Night,  tekmovanje za mlade talente. Tu so začeli Ella Fitzgerald, Billie Holiday, James Brown, Bill Cosby in mnogi drugi. Zato je gledališče vse o dleta 1934 igralo pomembno vlogo pri razvoju džeza, swinga, R&Bja, bluesa, soula in drugih glasbenih žanrov, ki so prišla k nam iz ZDA. V Apollo še danes prihajajo velika imena, tudi ameriškega stand-upa. Sama sem imela srečo, da sem tu prvič v živo videla Amy Schumer. Nujno rezervirajte karte vnaprej. 

preberi več

DOBRO JUTRO, INDIJA!

6 letnih časov, 18 uradno priznanih jezikov, sedem klimatskih pasov in več kot milijarda ljudi! Indija je ena najbolj raznolikih dežel sveta. In tudi ena najgosteje naseljenih – takoj za Kitajsko.To je dežela, kjer ljudje različnih religij in kultur živijo skupaj kot narod.Tu boste našli vse svetovne religije, nekatere kot so hinudizem in budizem, so tu tudi nastala.V 80.letih preteklega stoletja se je dežela začela odpirati svetu: danes je pomebna porizvajalka hrane in tekstila, ima močan IT sektor in filmsko industrijo, ki slovi po vsem svetu.Jutra se začnejo zgodaj. Okoli štirih. Le tako več kot milijarda ljudi sploh uspe priti pravočasno v službo. Največja demokracija sveta je postaja pomebna gospodarska velesila z vojaško močjo in vse večjim kulturnim vplivom. Sem na poti v Keralo, zibelko ajurvede, kjer bomo pobliže spoznali status te tradicionalne medicine in kako jo vključujejo v uradno zdravstvo. 

preberi več

MREŽA

Kako z lahkoto danes delimo svoje skrivnosti. V kratkih sporočilih, elektronski pošti ali na Facebooku.  S prepričanjem, da ta pretok informacij in slik, tako vsakdanjih, tako nepomembnih, tako banalnih pristane na naslovu, ki nosi naše ime, na kraju, kjer z njimi upravljamo sami. Še vedno imamo občutek, da so naše skrivnosti na varnem v svetovni shrambi. V resnici smo mušice, ki so priletele v mrežo. V njej se skladiščijo vsa naša sporočila in slike, ki jih oddajamo in s katerimi velika svetovna podjetja počnejo,  kar jim je ljubo. Naše skrivnosti so ujete in na voljo vsem. Bi bili bolj previdni, kaj pošiljamo v svet, če bi namesto mega- in gigabajtov v velikem skladišču hranili misli,  zapisane na papir? Bili bi res naivni, če bi verjeli, da so spravljene na varnem kraju, kjer jih nihče ne bo prebral. Ali še huje, uporabil in izkoristil, kot so že večkrat storili tudi z dokumenti iz kakšnega slovenskega arhiva. Socialna omrežja so že zdavnaj pretvorila v resnične pajčevine, kamor se zapletejo naše skrivnosti in se v trenutku lahko spremenijo v žrtev. Nedavni napad v Lonodnu je ponovno sprožili vrsto predlogov, kako se boriti proti sodobnemu terorizmu, od večjega števila policistov do strožjih zapornih kazni. A ena od idej je še posebej izstopala – da džihadistom še posebej pomagajo omrežja in da bi Google ali Facebook lahko storila več v boju proti terorizmu. Na velika tehnološka podjetja so v preteklosti že večkrat leteli očitki o širjenju sovraštva, o dopuščanju mobinga v šoli ali službi, otroške pornografije, lažnih novic in komunikacije med teroristi.  V vseh primerih politika vedno znova zahteva večji nadzor in zakone, ki bi urejali svetovno omrežje. Podjetja na drugi strani odgovarjajo, da bi si država rada odrezala zgolj svoj del pogače in da so zgolj platforma in ne izdajatelj, zato težko kontrolirajo vse, kar se objavlja na njihovih omrežjih. A zanimivo, kako hitro se mreža začne razpletati, ko se začnejo umikati oglaševalci. Ko je v igri veliko denarja in lasten komercialni interes, potem se splača potruditi. Tako sta Google in Facebook v zadnjem času začela resneje preganjati spletne strani, ki širijo lažne novice in jim onemogočila oglaševanje preko svojega spletišča. Če so v preteklosti tehnološka podjetja najprej gradila in šele nato razmislila o pravilih igre, potem so zadnji teroristični napadi še eno opozorilo, da bo brezpravnega pletenja mreže enkrat konec. Ali pa bi bilo bolje, da se vrnemo v zgodovino in najprej ponovno izumimo pisalo in papir? 

preberi več

VSE ALI NIČ

Nogometaši Manchester Uniteda so pretekli teden v finalu Evropske lige premagali Ajax z 2:0. Mladeniči iz Amsterdama so bili popolnoma brez idej, kako odbiti napade rdečih vragov, čeprav so jim Angleži večji del srečanja prepustili pobudo na igrišču. Man United je rutirano odbijal vse napade.  V finalu tako pomembnih tekem se igra na vse ali nič. V zadnjem času se zdi, da je princip velikih športnih tekem zašel tudi v politiko. Brexit, Trump in nazadnje volitve v Franciji: vse zdi kot tekma za osvojitev pokala. In tu velja do konca za vsako ceno. In ko je konec, je za ene nepopisno lepo, za druge nočna mora. Kar spomnimo se na referendum v Veliki Britaniji. Zaspali smo z upanjem, da Britanci ostanejo v Evropski uniji in se zbudili v Brexit. Šli smo spat s Hillary in se zjutraj znašli ob Trumpu. Pred nekaj tedni je spet šlo za vse ali nič. Macron proti LePenovi. Prihodnost Evrope proti možnosti za njen konec. Medtem, ko v nogometni ligi včasih lahko igraš tudi neodločeno, si deliš točke in celo upaš, da bo druga tekma boljša, da bo tvoj igralec prebolel poškodbo ali da bo naspotnik izločen iz igre, v tekmi za pokal ni več popravnega izpita. To je sodni dan. Zdaj ali nikoli. Ena ali nič. Tako kot na volitvah v Franciji. In še prej na Nizozemskem ali Avstriji. In zdaj še v Iranu, ko so se vsi oddahnili, da je tekmo ponovno dobil zmernejši Rohani. Rdeči vragi so prejšnji teden v Stockholmu osvojili še edino lovoriko, ki jim je manjkala v bogati klubski vitrini. Pa čeprav je to bila najtežja sezona v Mourinhovi karieri. Pri nogometu vedno nekaj šteje, da poznaš svoj cilj, da imaš motivirano ekipo, da si dobro preučil nasprotnika in da imaš tudi malo sreče. Potem je vse mogoče. Kot rečeno, to velja za nogomet. In za naš ljubi blagor in mirne živce lahko samo upamo, da bodo tekme za pokal ostale tam, kamor spadajo, na športnem igrišču. Sicer se nam obeta še kakšna katastrofa.  

preberi več

Kamena doba

Zadnja pot po Indoneziji me je pripeljala tudi mimo Mrzle jame na otoku Flores. V Liang bui  so leta 2003 našli ostanke miniaturnega človeka, neke vrste prahobita, ki je meril le dober meter v višino.  Po svoje praljudje iz kamene dobe sploh niso bili tako drugačni od nas. Počeli so  povsem trendovske stvari,  kot je denimo prehranjevanje po principih zdaj tako moderne paleo diete.  Ali pa hitro in učinkovito komuniciranje.  Z  ogljem so na steno jame nakracali človeka, ki besno vihti palico nad glavo. Morda je to orodje? Orožje? Ali raztegljiva palica za selfie? Strokovnjaki si še zdaj niso povsem  na jasnem, kaj pomenijo vsa prazgodovinska sporočila.   Facebook in Whatsapp delujeta podobno. Po stoletjih jezikovne kulture smo spet pristali v kameni dobi.  Dolgi, izbrani stavki so danes zapravljanje časa. Celo v kratkih sporočilih, ki so svojčas štela vsaj nekaj besed, zdaj  uporabljamo smeške in druge sličice za izražanje čustev. Če so ti nekoč za rojstni dan napisali nekaj lepih misli ali vsaj zapeli Kol'ko kapljic tol'ko.let, potem danes samo piskne sporočilo z emoji  poljubom, sličico torte,  sličico penine, emoji mišico, plesalko v obleki za flamenko in na koncu bruhec ter kakec. Pa naj si občutljiv človek, ki še bere Prešerna,  misli.svoje. Če nekaj podobnega poskusiš izven družbenih omrežij, učinek žal ni povsem enak. Zadnjič sem sodelavki v službi  narisala sendvič, kavo in jabolko na listek za trgovino, kamor hodimo po malico.  Na koncu sem  dodala še smeška za vzpodbudo. Čez nekaj časa sem našla samo velik vprašaj pod svojimi kracami, kar je verjetno bila lekcija, da naj se naučim vsaj risati, če že pisati več ne znam. Zaradi svojih značilnosti  pračlovek s Floresa predstavlja povsem novo podvrsto pračloveka, odslej znano kot Homo floresiensis. Znastveniki z nadaljnimi izkopavanji računajo na nova, zanimiva odkritja. Morda ne bi bilo slabo, da bi najprej začeli v sodobnosti. Tudi Homo emojiens veliko obeta. 

preberi več

MACRON PRVI

Francoske predsedniške volitve - naslednji korak? Emmanuel Macron prvič vodi v predvolilnih anketah.

preberi več

THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS

Le zakaj vedno gradijo vse te gromozanske stavbe parlamentov in vlad? Še vedno se največ zmenimo v gostilni ... The Slovenia restaurant award, podelitev priznanja za najboljšo slovensko restavracijo po regijah. Vseslovenska zmagovalka je Hiša Franko. 

preberi več

SNEMANJE VIDEA ZA POMOČ ŽRTVAM MIN

Ko se v tako lepem sončnem dnevu sprehajaš čez Tivoli, kar pozabiš, da varnost in svoboda nista tako samoumevni, kot se zdita pri nas v Sloveniji. Pred mednarodnim dnem ozaveščanja o nevarnosti min smo s slovensko ekipo ITF, Ustanove za krepitev človekove varnosti, posneli tudi spot za pomoč žrtvam teh tihih ubijalcev. Čeprav vse več držav pristopa k ottavski konvenciji, se število žrtev povečuje. Mjanmar, Severna Koreja,Sirija ter 10 nevladnih oboroženih skupin je v lanskem letu uporabilo protipehotne mine. V letu 2015 so mine in neeksplodirana ubojna sredstva terjala 1072 otroških žrtev. Le nekaj sto kilometrov stran od nas leži BIH, ena od najbolj minsko onesnaženih držav na svetu, kjer sem se tudi sama srečala s številnimi žrtvami. 

preberi več