V Državnem zboru je v obravnavi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prestal je javno predstavitev, obravnavo na odboru ter razpravo na plenarnem zasedanju parlamenta. To je zakon, ki bo omogočil, da bomo vsi, ko bomo stari in ne bomo mogli povsem sami skrbeti zase, dobili ustrezno pomoč. Za to bomo v skladu z duhom naše ustave, ki narekuje v socialni državi solidarnost med starejšimi in mlajšimi, bogatejšimi in revnejšimi, namenili tudi javna sredstva.

Eden izmed vabljenih gostov na sejo Odbora za zdravje minulo soboto mi je ob mojem opozorilu, da bo zasedanje verjetno trajalo pozno v noč, pred vrati dvorane rekel, da je tega navajen, in da je prvič sedel v komisiji za pripravo zakona že leta 2000. Torej, pred dvajsetimi leti. Kar kaže, da gre za zahteven zakon. Predsednik Vlade RS je povedal, da je bilo na Ministrstvu za zdravje narejenih več kot 120 verzij zakonskih besedil in pristavil, da pričakuje, da zakon zagleda luč sveta čim prej. Na odboru za zdravje smo bili nato priče uro in pol ne

Če danes vsi obiskovalci hodijo v Stožice na nogometne tekme, so generacije pred tem sedele na tribunah Plečnikovega stadiona in se navduševale ali žalostile nad najbolj oboževanim športom na svetu, nogometom. Nato so se zgodile Stožice, stadion, ki je med gradnjo buril duhove, zamere še danes niso pozabljene, je pa nedvomno bolj primeren za nogometne prireditve, čeprav vedno ne zapolni vseh sedežev. Ob tem dejstvu je tudi centru Ljubljane bližji Plečnikov stadion izgubil nekdanji pomen za nogomet.

Usoda Plečnikovega stadiona je nenavadna. V današnjo last tripartitne družbe Mestne občine Ljubljana (MOL), javnega zavoda za šport, javnega zavoda Olimpijski komite Slovenije (OKS) ter zasebnika, uspešnega in znanega podjetnika Joca Pečečnika, je prešel tudi iz nerazumljivega lastništva SCT, propadle državne družbe za gradnjo cest, ki jo je vodil Ivan Zidar. Od prvega podpisa omenjene tripartitne pogodbe pa je preteklo več kot desetletje. Od samega začetka projekt razburja tako sosede načrt

Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prinaša štiri pomembne novosti, je za portal Slovenski šolar povedala poslanka SDS v Državnem zboru, gospa Mojca Škrinjar. Spregovorila je tudi o noveli Zakona o štipendiranju, o ustanovitvi visokošolskega zavoda Grm v Novem mestu ter povedala še, da je odločba Ustavnega sodišča glede šolanje na daljavo nerazumljiva. 

Med štirimi novostmi, ki jih prinaša novela ZOVFI, je tudi člen, ki omogoča napredovanje pomočnic in pomočnikov  vzgojiteljic in vzgojiteljev v nazive mentor in svetovalec, kar prej ni bilo mogoče, čeprav so pomočnice in pomočniki opravljali domala popolnoma enako delo, kot vzgojiteljice in vzgojitelji.

Celotno izjavo Mojce Škrinjar o novostih, ki jih prinaša novela ZOVFI, si oglejte spodaj:

Poslanka SDS, ga. Mojca Škrinjar, je spregovorila še o noveli Zakona o štipendiranju, po kateri bodo do Zoisove štipendije upravičeni tudi do sedaj izločeni šolajoči se vrhunski športniki in  šahisti:

Povprašali sm

Danes je ob grobišču v Kucji dolini pri Podutiku potekala spominska slovesnost s sveto mašo. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar, ki je po končani sveti maši vse prisotne tudi nagovorila. Komeroracije sta se udeležila tudi predsednica Ženskega odbora SDS Ljubljana Ksenija Sever in predsednik Krščanskega foruma SDS Dejan Škvarc.

V Kucji dolini je pokopanih več kot 800 povojnih žrtev, ki so bili maja 1945 s strani jugoslovanske komunistične oblasti pomorjeni in vrženi v Brezarjevo brezno. Trupla povojno umorjenih so bila zaradi težavnih higienskih razmer iz Brezarjevega brezna v Kucjo dolino prinešena v skupni grob junija 1945.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je v svojem nagovoru povedala, da je skupni grob v Kucji dolini tih grob: »Grobovi so vseh vrst. So kamniti, so marmorni, so zeleni, so ocvetičeni in zapuščeni. So grobovi kjer na spomenik zlate črke kričijo v nebo in so tihi grobovi. Grobišče v Kucji dolini pri Podutiku je tih grob.«

»V letih 199

Spremljajte prenos v živo 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerega pobudniki so poslanci in poslanke skupine Nepovezanih poslancev, prinaša dobrodošlo spremembo člena, ki natančneje opredeljuje delovanje šolskih skladov.

Novi člen podrobneje določi namembnost šolskega sklada in s tem sledi potrebi ne le šole, ki z donacijami pridobiva nadstandardno opremo, temveč tudi posameznim učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij, ki se udeležujejo dejavnosti šole, ki ni povsem javno financirana, kar je bila sicer tudi dosedanja praksa šol, vendar bi bila tovrstna donacija lahko tudi obdavčena ob preseganju cenzusa. Novela to odpravlja, saj je davek na darilo lahko breme za družino iz šibkejšega okolja. Hkrati je bistvena novost, da državljani lahko namenijo del svoje dohodnine ne le nevladnim organizacijam, temveč tudi javnim šolam in vrtcem. Sprejeti amandmaji tehnično izboljšujejo besedilo členov.

Slovenska demokratska stranka rešitev podpir

Najprej poslanko zanima, ali je kdo odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija in kako je odgovarjal.

Poslanko nadalje zanima tudi, ali je Mestna občina Ljubljana vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani.

Sprašuje še, ali minister spremlja ravnanje Mestne občine Ljubljana, če bi le-ta vlogo vložila na pristojno upravno enoto in kako bo nadzoroval ravnanje upravne enote, da bo ta upoštevala nove ugotovitve Agencije RS za okolje, glede na to, da je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem spornem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen na vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70 % območja Mestne občine Ljubljana, to pa zaradi ureditev kanalizacije nekaj gospodinjstvom, ki na tem območju Ljubljane nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Sled

Napovedano indijansko poletje je izdalo vremenarje in jesen nas je nenavadno zgodaj opomnila z vetrom, nizkimi temperaturami in nenavadnimi nalivi. Pa ne bom o Greti oziroma podnebnih spremembah oziroma zeleni politiki in prisilnemu prezračevanju šolskih učilnic, skozi katero se skuša #LeviBiznis prebiti do državnega financiranja. Govora je o vroči politični jeseni, ki  še z zadnjimi močmi opleta z repom, da bi ohranila vzporedne mehanizme globoke države, ki jo v odmevni  knjigi s takim naslovom opisuje  Rado Pezdir.

Ko je kolesariat nekoliko izgubil privlačnost in so se ljudje naveličali  tovrstnih medijskih  prispevkov, socialna omrežja pa spregledala poplavo “fake” naslovov, ki jih producira  nekaj  elektronskih naslovov iz istega prostora, ki mu lahko  po domače rečemo  #RdečiCenter, si je ta izmislil novo bombico. Anticepilce. Ki so se s petka, ki je bolj primeren za odhod na vikend, preselili na sredo,  napolnili Trg republike in zmetali nekaj deset kilogramov granitnih kock v pr

Poslanci koalicije v mandatu Vlade RS, ki jo vodi Janez Janša, so vložili predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vsebuje štiri poglavitne rešitve:

Modernizacija ciljev vzgoje in izobraževanja: zavezanost evropski tradiciji ter spodbujanje radovednosti,
Možnost napredovanja v nazive tudi za pomočnike in pomočnice vzgojitelja v vrtcu,
Spremenjena sestava sveta vrtca ali šole, kjer ima ustanovitelj najštevilčnejšo skupino predstavnikov ob skupini staršev in skupini zaposlenih,
Dopolnitev nabora osebnih podatkov za namen digitalizacije poslovanja.

V Državnem svetu bo potekala v ponedeljek, 11. oktobra 2021, predstavitev zakona. Pričakujem, da bo največ pozornosti namenjeno spremembi sestave sveta vrtca in šole.

Prenos v živo tudi tukaj, na mojcaskrinjar.si ob 14.00 uri

V Državnem zboru je na predlog opozicije v petek, 8.oktobra 2021, potekala izredna seja, posvečena problemu financiranja Slovenske tiskovne agencije ( STA), ki ne prejema denarja iz proračuna že 280 dni. Zaradi tega opozicija besni, v tujino pošilja resna opozorila, predsednica Evropske komisije zaskrbljeno guba čelo, predsednik slovenske vlade pa zaman že skoraj hripavo neštetokrat pojasnjuje v ugasnjene zvočnike slovenskih televizij.

Opozicija je v petek z dvignjenim glasom, dan prej pa na odboru za kulturo še s psovkami, podkrepljeno dokazovala, da je za nastali problem kriva Vlada RS. Toda to ne drži. Drži pa, da opozicija, njeni predlagatelji, bodisi niso prebrali zakonov, Uredbe, sodbe Vrhovnega sodišča ali pa nič od tega ne razumejo. To pa je šokantno, saj so to ljudje, ki sprejemajo zakone, ki na koncu koncev krojijo življenja državljank in državljanov. Med temi poslanci pa je tudi nekdanja direktorica direktorata za proračun in nekdanja premierka, Alenka Bratušek, za katero ve

Potem, ko je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport šolam priporočilo, naj učiteljem in učencem predvajajo promocijska filma svetovno priznanega režiserja Mitje Okorna z namenom osveščanja o bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je iz vrst ravnateljev prišlo vse prej kot odobravanje. Čeprav naj bi bil splošni cilj vseh izkoreninjenje virusa, so ravnatelji odreagirali češ, da promocija cepljenja ne sodi v njihovo pristojnost. Nekdanja ravnateljica, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in poslanka Mojca Škrinjar poudarja, da takšna reakcija kaže na očitno nepoznavanje krovnega zakona, ki ureja vzgojo in izobraževanje od vrtca do konca srednješolskega izobraževanja. “Odklonilen odnos zame predstavlja nepopisno in neodgovorno vodenje šol,” je kritično poudarila.

V dopisu, ki ga je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, naslovilo na osnovne in srednje šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole, dijaške domove in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok i

Poslanci in poslanke so na 25. redni seji Državnega zbora obravnavali predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predstavila sem stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. 

Stališče objavljam v celoti. 
Vlada RS je v parlamentarno obravnavo dala dolgo pričakovan Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pristojno ministrstvo za izobraževanje je zakon dolgo in intenzivno usklajevalo z vsemi deležniki. Naloga je bila težka, saj je sistem znanosti v tranziciji od socialističnega do modernega, potreboval tako podporo samih dejavnikov v znanosti kakor tudi širše družbeno razumevanje vloge znanosti, brez katere danes ni mogoče uspešno in konkurenčno razvijati industrije, kmetijstva, zdravstva, izobraževanja, okoljevarstva - skratka vseh segmentov aktivnosti družbe in posameznika.

Eden ključnih razlogov sprememb zakona so ocene doma in v EU, da je naš javni raziskovalni sektor premalo uspešen in neprilagojen zahtevam časa, zato je bilo

Poslanka državnega zbora Mojca Škrinjar je zastavila poslansko vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri postopkih za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče, ki jih je odkrila revizija Ministrstva za okolje in prostor. 

Na uradnem spletnem mestu Mestne občine Ljubljana (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/projekt-cisto-zate/povezovalni-kanal-c0/) je še danes, 20.09.2021 objavljen zapis:

»Izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice. V tem delu projekta bo dograjena kanalizacija v občini Medvode v skupni dolžini 22,5 km. Obsegala bo kanaliziranje območij v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer konkretno na območju Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič Verju. Dograjen bo kanalizacijski sistem v naseljih Medvode (del Preske in Čarmanova ulica), Ladja, Goričane, Rakovnik in Vaše. Občina Vodice bo zgradila povezovalni kanal od naselja Vodice do obstoječeg

Čas epidemije je razkril marsikaj, česar prej nismo dobro opazili, zaostril probleme, ki so tleli v kotih in nas prisilil v njihovo reševanje. Četudi je kriza problem, je tudi priložnost. Za vsa področja posameznikovega ali družbenega življenja. Podstat človekovega razvoja ob osnovnih pogojih preživetja, varnosti in svobode je zagotovo izobraževanje.
Učenje na daljavo je v hipu spremenilo prioritete učiteljevega in šolarjevega dela in vsi skupaj so se marsikaj novega naučili, mnogo jih bo naučeno še nadgradilo, po vsej verjetnosti pa se bodo nekateri učitelji, cele šole, zopet vrnili na stare tirnice. Vse je odvisno od ravnatelja, njegove vizije, znanja, ustvarjalnosti, delavnosti. Zato ni vseeno, kdo je je učitelj, še manj, kdo je ravnatelj.

Zakon o zavodih je v mladi državi omogočil, da je ustanovitelj imenoval ravnatelja. Danes bi bilo to videti tako, da bi občinski svet imenoval ravnatelje vrtcev in osnovnih ter glasbenih šol, ravnatelje srednjih šol pa pristojni minister, saj obči

Sindikat Sviz z glavnim tajnikom Branimirjem Štrukljem na čelu zahteva odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, saj so prepričani, da resorja ni vodila dobro. Poslanka SDS Mojca Škrinjar zavrača obtožbe Sviza in poudarja, da slednji postajajo vse bolj podobni politični stranki. Pri tem je opozorila, da bi morali v tem primeru ustanoviti politično stranko, delo ministrice pa je pohvalila. Podobno meni tudi učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl. Kot poudarja, so bili učitelji priča novi situciji, na katero so se uspešno prilagodili in so imeli zadostna navodila. Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zad

Ob nenehno se ponavljajočih lažeh o pomanjkanju medijske svobode v času  aktualne vlade  se odgovor ponuja na dlani: naslovljeni v Evropi, pridite in si oglejte dejansko stanje. Medijski in dejanski poskusi umora so se dejansko dogajali in se še dogajajo. Primeri, kot ko so hoteli umoriti Mira Petka, taktratnega novinarja, ki je pisal o tajkunski zgodbah, utišanje Mojce Vočko, ki je razaglila zgodbo o Hrastovcu, so se zgodili v času levih vlad. V času teh so bili tudi oblikovani tako imenovani mainstream mediji, ki  obupno pristrano poročajo vedno v prid levih strank in vedno v škodo desnih, da ne omenjamo hujskanja zoper ukrepe v covid epidemiji.

Pritrjujemo povabilu predsednika vlade, Janeza Janše. Zato, gospa Ursula von der Leyen, dobrodošli!

Pogosto zasledimo v medijih, da ima Slovenija najdlje zaprte šole, podobno trdi opozicija in največji šolski sindikat, skupna jim je skrb, da se s tem povzroča nepopravljiva škoda. Toda navedba ni točna. Slovenija dejansko sodi v sodi v krog držav, ki imajo najdlje zaprte šole in pouk na daljavo, toda v presoji o značilnosti tega časa je potrebna natančnost. Na Unescovem spletnem števcu lahko dnevno sledimo dogodkom, povezanim z odpiranjem in zapiranjem šol v vseh državam na svetu. Sledilnik uporablja več kategorij za označbo poteka pouka oziroma odprtja šol. Označi šole, ki so trajno in polno odprte, šole, ki so delno odprte ter zaprte šole, zaradi epidemije covid- 19. Posebno kategorijo nameni šolam, ki so zaprte zaradi počitnic.
Šole so se v drugem valu epidemije v Sloveniji zaprle 19. oktobra 2020, sprva niti ne v celoti, le delno, saj so osnovnošolci od 1. do 5. razreda ostali v šoli. Po tednu zapore v oktobru, je sledil teden počitnic v skladu s šolskim koledarjem, nato še izrede

Z novelo zakona o vrtcih se ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, za tretjega in nadaljnje pa je brezplačen tudi brez pogoja hkratne vključenosti. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, so plačila za mlajše otroke oproščeni.

Svetovna finančna kriza leta 2009 je vplivala tudi na Slovenijo, ki je morala tako kot druge države krčiti javna sredstva in je tako v letu 2012 začasno umaknila določilo o brezplačnosti vrtca za drugega in naslednje otroke, vključene v vrtec hkrati s starejšim, ki je bila uveljavljena leta 2008, v vladi, ki jo je vodil sedanji premier, gospod Janez Janša. Ne glede na to, da se je Slovenija 2014 izkopala iz recesije in beležila najprej 0,8-odstotno, nato pa vsako leto večjo rast, ni bilo ob napovedi višine javnega dolga 80,4-odstotkov, za leto 2015 pa celo 81,3-odstotkov, politične volje za vrnitev ukrepa vse do danes. Ukrep je v letih od 2008 dalje prinesel veliko vključenost otrok v vrtc

Pandemija je prizadela cel svet, ogrozila človeška življenja in zdravje, pahnila zdravstvene sisteme na rob in čez zmogljivosti. Da bi se izognili množičnim smrtim, ker bi zdravstvo ne moglo nuditi pomoči vsem, ki jo potrebujejo, se je moralo javno življenje ustaviti, to pa zato, da bi ljudje imeli čim manj priložnosti v medsebojnih stikih okužiti drug drugega. Zaradi tega je zastal storitveni del gospodarstva, zaprle so se javne ustanove, vrtci, šole, fakultete. Da bi ohranile delovna mesta, so vlade po svetu ukrepale z državno podporo različnim vejam gospodarstva z namenom ohraniti delovna mesta, mnogi ljudje pa so prisiljeni delati od doma. Trgovine so odprte zgolj za nujne nakupe, pretežno živila. Turizem in prireditve so zamrli. Najhuje je, da je tudi svobodno gibanje omejeno. Vse to v že tako temnem obdobju leta povzroča pri ljudeh hude stiske.

Stiske so najhujše tam, kjer so tudi družine skrhane. Otroci še najbolj trpijo. Tudi v družinah, kjer so odnosi lepi, je težko, še zlasti

Pogosto zasledimo v medijih, da ima Slovenija najdlje zaprte šole, podobno trdita opozicija in največji šolski sindikat, skupna jim je skrb, da se s tem povzroča nepopravljiva škoda. Toda navedba ni točna. Slovenija dejansko sodi v krog držav, ki imajo najdlje zaprte šole in pouk na daljavo. V presoji o značilnosti tega časa je potrebna natančnost. Na Unescovem spletnem števcu lahko dnevno sledimo dogodkom, povezanim z odpiranjem in zapiranjem šol v vseh državah na svetu. Sledilnik uporablja več kategorij za označbo poteka pouka oziroma odprtja šol. Označi šole, ki so trajno in polno odprte, šole, ki so delno odprte, ter zaprte šole zaradi epidemije covid19. Posebno kategorijo nameni šolam, ki so zaprte zaradi počitnic.

Šole so se v drugem valu epidemije v Sloveniji zaprle 19. oktobra 2020, sprva niti ne v celoti, le delno, saj so osnovnošolci od 1. do 5. razreda ostali v šoli. Po tednu zapore v oktobru je sledil teden počitnic v skladu s šolskim koledarjem, nato še izreden teden počit