Pretekli četrtek je menda več  ljudi gledalo resničnostni šov Kmetija kot soočenje predsedniških kandidatov. Pri čemer jim bo eden ali ena od njih krojila bodočnost že čez dober mesec, junaki iz Kmetije pa le sedalo na fotelju pred televizorjem. Erika iz Tarče je bila tokrat  korektna. Enako zoprna do vseh. To je res pravično.

Le da je kandidatoma Brglezu in Kordišu pustila več pogovornega časa. Vendar je to zgolj vtis, treba  bi bilo prešteti sekunde. Sicer pa je vprašanje, ali je več časa  prednost ali ne. Kakor za koga. Če jo izkoristi za kriljenje z rokami, govorjenje nesmislov in protislovnosti, gotovo ne. Če si z majhno žličko v sekundi izkoplješ trimetrski grob, je pa to naravnost genialno.

Prav to se je zgodilo socialistu Kordišu, ko je v enem zamahu seznanil urbi et orbi, da je ustanovil fake podjetje, socialno menda, kjer bi za obdelavo ene njive moralzaposliti dve osebi, če naj bi bil dobil državno subvencijo. Fake zato, ker ljudi sploh ni želel zaposliti, le socialnega po

Kot se menjajo letni časi, tako se spreminjajo naša življenja. Iz  pomladi mladosti, odraščanja in iskanja, se odpre poletje, napolnjeno z energijo, delom, skrbjo za družino,  druženjem s prijatelji. Nato se tiho, kar ne veš kdaj, s šumenjem suhega listja priplazi jesen. 

In še vedno smo tu. Kot skrbna roka, ki odpelje  vnuka v šolo,  kot skala, na katero se oprejo odrasli otroci, ko so v stiski, kot zavetje pred žalostjo in skrbjo. Tu smo, z vsakim dihom za svoje drage, s posluhom za prijatelje, sosede. Imamo čas, ki ga nekoč ni bilo in ga podarjamo vsem, ki nas rabijo.

Toda nekoč, nekoč zelo daleč ( to upamo), bomo skozi snežinke potrebovali oporo po mrzli temni cesti. In takrat, upamo, da se nas bodo drugi, v pomladi in poletju  življenja spomnili.

Naj Dan starejših, 1.oktober, kot vsi drugi dnevi v letu mine v medgeneracijskem sožitju in medsebojnem spoštovanju.

Veseli bomo vsakega podpisa za referendum, ki bo pomagal ohranti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je namenjen pomoći star

Izjava IO KSS ob robu pretresljivih dogajanj poleti leta 2022

V zadnjih dneh smo priča številnim novicam, ki pretresajo slovensko javnost, od zlorabe obiskovalk nekaterih kulturnih dogodkov, zagovarjanju legitimnosti uživanja mamil, do usihanja pravne države v sami srčiki, Državnem zboru, kjer menda lahko takorekoč kar mimoidoči vlagajo zakone (tako so poročali vplivni mediji), uzurpaciji javne televizije s strani nekaterih zaposlenih, da ne omenjamo napovedi o zmrzovanju pozimi v stanovanjih in o (pre)dragih živilih.

Čeprav se draginja - tako živil, kot energije - najbolj dotakne starejših, se ljudje, ki smo prehodili večji del življenjske poti, zgrozimo tudi ob dejstvu, da smo priča somraku vrednot, ki smo jih spoštovali, se za njih trudili, mnogi zanje tudi borili na različnih področjih in tudi izgubili drage v vojni za samostojnost.

Nedvomno drži svetopisemska modrost, ki jo je izrekel Kristus: kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Vsi delamo napake. Toda obstaja razlika v odz

Po pisanju medijev bo Ustavno sodišče v četrtek, 16.6.2022, odločalo o ukinitvi zakonske zveze žene in moža ter o uvedbi posvojitev otrok v homoseksualna in druga razmerja LGBT. Glede na to, da smo volivci na referendumih to že trikrat zavrnili, je ponovno odpiranje tega vprašanja po našem mnenju neumestno, v naši družbi pa povzroča nepotreben razkol.

V Slovenski demokratski stranki (SDS) cenimo človekovo dostojanstvo, zagovarjamo družino kot osnovno celico družbe, in sicer zvezo moškega in ženske, ki imata otroke. Razumemo tudi vse druge zveze in jim želimo uspešno sobivanje, ne strinjamo pa se s prevrednotenjem klasične družine in spreminjanjem njene vloge. V prvi vrsti se postavljamo na stran otrok, ki imajo pravico do življenja z očetom in materjo, v družini, ki se je oblikovala v celotnem človekovem obstoju in razvoju. Zato odklanjamo eksperimente, ki omogočajo poseg v samo bit, biološki, psihični, moralni in etični temelj človeka.

Poudarjamo možnost svobodne izbire načina življ

Kot poslanka želim omogočiti, da bo Ljubljana udoben in prijazen dom za vse generacije.

V Ljubljani si zaslužimo čist zrak in čisto vodo, urejene ceste in kolesarske ter pešpoti, varen dostop do stavb, delujoče osnovno zdravstvo, kakovostno in dostopno izobraževanje, bolj prijazne odnose in materialno in duhovno blagostanje. Ljubljana naj bo center ustvarjalnosti in znanja, priložnosti za mlade in zavetje za ranljive.

Zato se v boj za mesto poslanke podajam z ambicioznim programom »Šiška za vse generacije.«.

VSE GENERACIJE

• Stanovanjski sklad ponuja varovana stanovanja.
• Medgeneracijski center: DSO Dravlje, prebivalci varovanih stanovanj in najmlajša generacija.
• Šišenski hrib kot učna pot, prostor medgeneracijskega srečevanja.
• Ureditev javnih toaletnih prostorov za invalide in starejše v parku Tivoli.

ZDRAVO OKOLJE

• Zdravniška oskrbo za vse državljane, v Šiški je tisoče ljudi brez osebnega zdravnika.
• NE Kanalu C0!
• Zaščita zelenih površin.
• Izgradnja novega Športnega centra ŽAK za vse

Mojca Škrinjar, mestna svetnica v Ljubljani, skupaj  s svetniško skupino SDS, ponovno  vlaga amandmaje ( v prilogi) na  ljubljanski prostorski načrt, ki izvzemajo zelenico v SŠ6  v Šiški med Adamičevo, Gotsko in Vodnikovo  kot prostor gradnje.  Zelenica  mora ostati nepozidana, namenjena naj bo sprostivi in rekreaciji krajanov ter učencem Osnovne šole Valentina Vodnika!

Vložen je tudi amandma svetniške skupine, po katerem se razveljavi prostorski načrt  za območje Plečnikovega stadiona, saj predvideni stekleni kolos, skupaj  s hotelom in trgovskim centrom, v katerem bi se  stadion izgubil, ni ustrezna rešitev, prav tako pa nima kulturno varstvenega soglasja  Zavoda za kulturno dediščino.

S predloženim zakonom se formalizira povezovanje in delovanje  znanstvenikov in umetnikov, katerih delo odločilno prispeva k  razvoju pomurske regije. Delovanje  regionalne institucije, ki združuje  člane in članice, doktorje znanosti različnih  ved, bo  pospeševalo  razvoj znanstvenega, kulturnega  in gospodarskega razvoja  pomurske regije.  Hkrati  pa delovanje  nove institucije nikakor  ne bo zmanjševalo pomena ali obsega dela Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Zakon tako omogoča enakomernejši  razvoj regij, kar je  splošen razvojni cilj Slovenije, ki  načeloma uživa konsenz  strokovne in druge javnosti, kakor tudi vseh političnih strank. Toda ta razvojni cilj, ki ima  že dolgo časa mesto v vseh strateških dokumentih, dejansko  ne živi  popolnoma, kajti če bi bil udejanjen, bi  bile vse regije približno enakomerno razvite. To seveda ne drži. Ni dovolj zapisati visokoleteče cilje, potrebno je prepoznati probleme, jih spremeniti v izzive in uvesti prave ukrepe.

PAZU  bo  tako

                                                 VABILO

Vabim vas na pogovorni večer z gostom, znanim voditeljem oddaje Kdo vam laže,  gospodom Borisom Tomašičem, v petek, 11. marca, ob 19.uri, ki bo v dvorani Hotela M,  Derčeva ulica, Ljubljana- Šiška.

Z gospodom Tomašičem  bova poskusila osvetliti  razmere v slovenski stvarnosti, zlasti moč kritičnega mišljenja. Prepričana sem, da boste  debelo uro uživali v bogati zakladnici avtorjevega gradiva, ki ga zna predstaviti na zelo  zanimiv način.  Nedvomno pa  bo našel čas tudi za pogovor z vami- pripravite vprašanja!

Dogodek bom  moderirala sama,  ljubljanska  poslanka v Državnem zboru RS, Mojca Škrinjar.

Ker je število sedežev omejeno, mi  boste pomagali, če  namero udeležbe  na predavanju  sporočite na moj elektronski naslov: mojca.skrinjar@dz-rs.si. Vašo udeležbo  bom potrdila s povratno pošto.

Prosim vas, da  ob udeležbi upoštevate vse predpise v zvezi z epidemijo, nosite masko in ste zdravi.

Zavel je toplejši veter, zvončki že krepko belijo travnike, prihajajoča pomlad pa ne prebuja le rastlin, temveč tudi burno družbeno dogajanje. Napovedujejo se volitve. Volilna kampanja se bo začela proti koncu meseca marca. Takrat se bo res začelo, brušenje mnenj, prepričevanje, odločitve. Na koncu pa obračun, koliko sredstev je kdo porabil za kampanjo.

Ta teden se je najavil k soprogu agent zavarovalnice z, menda, odlično ponudbo. Pa je še mene radovednost pregnala izza pisalne mize v dnevno sobo. In sem poslušala. Z vedno večjim začudenjem. Mlajšemu gospodu z nekaj komaj opazne srebrnine v bradi po njegovem uvodu natočim vodo, noče čaja ali soka, nato pa še sebi, da odženem pritajeno razburjenost in se pripravim na argumentirane odgovore.

Na voljo je dodaten paket zavarovanja, v manjšem ali večjem obsegu, 16 eur ali 24 na mesec. Kajti ta zavarovalna premija namreč odpira vsa vrata zdravnikov specialistov, pravi. Nobenih čakalnih vrst. Saj veste, pravi, na specialista morate čakati me

Konec tedna smo imeli krajani Šiške priložnost poslušati predavanje dr. Rada Pezdirja, ki je predstavil svojo knjigo Vzporedni mehanizem globoke države. Obširno branje, ki zahteva kar nekaj bralčeve pozornosti in znanja, je strnil v nekaj poudarkov, začenši s afero Farokh, kjer so Iranci v Novi ljubljanski banki (NLB) oprali goro dolarjev in jo preposlali naprej, na sumljive naslove, povezane s terorizmom.

Ko je bilo 2010 že jasno, da se zaradi sankcij z Iranom ne sme v EU bančno poslovati, je slovenska NLB lepo sprejemala denar in ga pošiljala naprej. Policija ni storila nič, Nacionalni preiskovalni urad - NPU nič, Slovenska obveščevalna agencija - Sova nič. Takratni predsednik vlade Borut Pahor je dobil od Sove neko pomirjujoče obvestilo in karavana je šla naprej. Dr. Anže Logar, ki je skoraj desetletje zatem vodil preiskovalno komisijo o spornem bančnem poslovanju, je s strokovnim sodelavcem, raziskovalcem, dr. Radom Pezdirjem, naletel na tako imenovani primer Farokh povsem slučajno

Vabimo vas na predstavitev knjige dr. Rada Pezdirja VZPOREDNI MEHANIZEM GLOBOKE DRŽAVE, ki bo v dvorani Župnije sv. Frančiška Ljubljana - Šiška, Černetova 20, v petek, 11.2. 2022 ob 20.uri.
Rado Pezdir bo predstavil vsebino svoje knjige: poleg odmevne afere Farokh - pranje iranskega denarja v NLB, še druge mehanizme globoke države, ki nam uničujejo pravno državo, duhovno in materialno blagostanje že desetletja, in ki so preživeli kot dediščina totalitarnega sistema tudi v samostojni, demokratični Sloveniji.

Pisatelj bo tudi lastnoročno podpisal knjige, ki jih boste želeli kupiti ob koncu predavanja.

Dogodek bom moderirala župljanka in poslanka v Državnem zboru RS, Mojca Škrinjar.

Ker je število sedežev omejeno, vas vabimo, da se dogodka udeležite preko zoom povezave:

https://us02web.zoom.us/j/82239737294?pwd=MkRybHhxenFsVTJSS2NzNWtsSzkyZz09
Meeting ID: 822 3973 7294
Geslo: 768717

»Na uradu niso oglobili banke, niso zaustavili transakcij, niso obvestili Banke Slovenije in niso obvestili

V času tranzicije, ko se je sesuvala prejšnja država v sunkih inflacije, totalitarističnih poskusih zatreti vsakršno svobodno misel, je zakonodajno praznino ugledala peščica posvečenih ter ob nedomišljeni gradbeni zakonodaji uspela ustvariti probleme, ki še trideset let po osamosvojitvi niso rešeni ter mučijo prebivalce Ljubljane.

V Ljubljani so tako nekega dne stanovalci soseske za Bežigradom BS3 ugotovili, da na mestu pred svojim blokom ne morejo, tako kot sleherni dan poprej, parkirati svojega vozila. Ker so bile nameščene zapornice, ob njih pa zahteva za plačilo. Presenečeni so izvedeli, da je zemlja, za katero so mislili, da pripada bloku, tako imenovana funkcionalna površina, last nekega zasebnika, ki je pokupil vse te površine. Niso izvedeli, po kakšni ceni, niti kako je to mogoče. S posredovanjem občine so nekako rešili svoj problem že pred desetletjem in več.

Druga skupina prebivalcev, v znamenitih Fondovih blokih za Plečnikovim stadionom, je ugotovila, da bo med klopcami, kje

Je poslanka državnega zbora, profesorica angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Bila je državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, tudi direktorica zavoda za izobraževanje, rehabilitacijo in  usposabljanje Kamnik. Bila je generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo. Ravnateljica OŠ spodnja Šiška, na OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Nove Jarše, učiteljica angleškega jezika in tako dalje. To je Mojca Škrinjar, zelo prijetna sogovornica, ki ima zelo rada Ljubljano.

Intervju s poslanko SDS Mojci Škrinjar

Poznamo vas kot Ljubljančako, kaj je tisto, kar vas v Ljubljani prepriča, da ne odidete drugam?

Škrinjarjeva: Rojena sem bila in celo življenje živim v Ljubljani. Tu sem doma. Zelo sem navezana na mesto. Je mesto mojih prednikov, rada imam najlepše barje na svetu, zeleno, mirno reko, vitke mostove nad njo, najraje se vzpnem na Šmarno goro in objamem Ljubljano. Rada potujem, toda najlepše se počutim tu.

Zelo sem navezana na Ljubljano.

Menite, d

Datum: 17. 1. 2022

Medij: TV Slovenija

Oddaja: Studio City

Vsebina: Prispevek o pritiskih v policiji; izjava Janka Gorška, nekdanjega generalnega direktorja policije, o razčlovečenju v policiji kot enem od razlogov, da odhaja iz policije, navajajo menjave v vodstvu NPU, novo zakonodajo o delu in organiziranosti policije, opozorilo pred odpovedjo trem policistom, ki so ob državni proslavi ukrepali zoper Rumene jopiče, domnevna cenzura sindikalnih sporočil (izjava Adila Huselja, Sindikat policistov Slovenije) …

Opomba: Enostranski prikaz, na drugi strani le kratka navedba, da Anton Olaj zanika vse očitke o kadrovski čistki.

___________________________________

Datum: 17. 1. 2022

Medij: TV Slovenija

Oddaja: Studio City

Vsebina: Gost Jaša Jenull, ki mu je ministrstvo za notranje zadeve poslalo račun za stroške varovanja protestov, je med drugim izrekel očitke o zastraševanju.

Opomba: Enostranski prikaz, zdi se, da urednik ni smel poleg Jenulla povabiti nikogar drugega, ki bi lahko pojasn

V Ljubljani, v Šiški, je ostalo 16.000 prebivalcev brez osebnega zdravnika. Proces odhajanja zdravnikov iz tega doma se odvija že nekaj let. Tudi moja družina je ostala brez osebnega zdravnika. Bili smo srečni, da smo našli drugo možnost, pri koncesionarju v Ljubljani. Bojim se, da večina teh, ki so ostali v Šiški v javnem zdravstvenem domu brez osebnega zdravnika, tega ni uspelo najti tudi kje drugje v Ljubljani ali okolici.

Sprašujem vas, ali ste kot ustanovitelj naredili kakšno raziskavo, zakaj se to dogaja v Ljubljani in zlasti v Šiški? Vem, da je zdravnikov premalo in vem, da je Vlada RS odobrila nova študijska mesta na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Toda do zaključka študija teh generacij je še kar nekaj let. Vem tudi, da se je poenostavil in pohitril postopek za opravljanje izpita iz znanja slovenščine za tuje zdravnike, ki bi lahko prišli v Slovenijo.

Zanima me, ali je mogoče z drugačno organizacijo dela v zdravstvenem domu urediti poslovanje na način, da bi lahko oskrboval

Parkiranje na tržnici je ob nedeljah služilo obiskovalcem centra Ljubljane, pred kovidom tudi množici tujih turistov in pa obiskovalcem nedeljskih svetih maš v Stolnici. Nedeljskih maš v Stolnici se udeležuje kar nekaj ljudi iz raznih koncev Ljubljane, med katerimi je veliko starejših, katerim je bila bližina parkiranja dobrodošla.

Pri ljudeh se zaradi zaprtja porajajo mogoče neupravičeni pomisleki, da je zaprtje maščevanje župana zaradi novoletnega zaprtja barak s "kuhančki" zaradi covida, mogoče tudi pritiska za gradnjo parkirišča pod tržnico ......

Dajem torej pobudo za ponovno odprtje tržničnih površin za parkiranje ob nedeljah, ko Tržnica ne deluje.

Mojca Škrinjar

SVETNIŠKO VPRAŠANJE ŽUPANU ZORANU JANKOVIĆU O DELOVANJU LEKARNE LJUBLJANA V ZVEZI Z NAKUPOM HITRIH TESTOV

Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Lekarne Ljubljane. V časopisu Finance z dne 20.12.2021 preberemo, da je Lekarna Ljubljana kupovala od treh različnih firm hitre teste po 2,5 eura, od tega največ testov Clinitest (proizvajalca Siemens Healthineers) in Rapid Sars (Boson), obeh po okoli 370 tisoč kosov, preostalo pa so bili še testi Deepblue (Anhui), Hotgen (proizvajalca Beijing Hotgen Biotech) in test New Gene (Hangzhou Bioengineering).

V veletrgovcu LL Grosist, ki je v stoodstotni lasti Lekarne Ljubljana in je potemtakem ravno tako zavezanec za javna naročila, časniku niso odgovorili, zakaj teste nabavljajo brez razpisa, od koga in po koliko jih kupujejo in prodajajo. Časopis zaključuje, da bi samo novembra razlika v škodo državnega proračuna znašala 1, 4 milijona evrov, če LL oziroma njen LL Grosist teste kupujeta in nato zaračunata proračunu po maksimaln