Pri Trohi na Gregorčičevi

Gospoda Troho sem obiskal s prijateljem na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, v juniju, nekega soparnega popoldneva, ko se je, poleg njegove gladovne stavke, ravno dobro začenjalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu. Nekateri so mu takrat modro a neuspešno svetovali, da čas, tudi zaradi nogometa, ni pravi za gladovno stavko.

Takoj sem opazil, da ima Troha trdna osebna načela (tudi tako, da mora biti žena podrejena možu), ki bi jih jaz označil za toga in neživljenjska, vendar me taka drugačnost ne moti, če ne posega vame osebno.

O gospodu Trohi, t.i. »pojočem majorju« sem sicer že prej kaj slišal, o tem kako se je brezkompromisno uprl nepravici v vojski in zaradi tega menda ostal brez službe, pa tudi o nekakšni samougrabitvi …

Osebno ga nisem poznal in ko sem slišal, da bo gladovno stavkal zaradi korupcije in vsega gnilega, kar se je v državi nabralo, sem bil najprej navdušen nad njegovim pogumom, načelnostjo in odločnostjo, da nekaj javno ukrene.

Tudi sam sem doživel krivico s strani državnih, javnih institucij in določenih sodišč (Delovno sodišče v Mariboru, Vrhovno sodišče), zato vem, kako je, če nimaš nikogar na svoji strani in se vsi poskrijejo, ko ti potrebuješ pomoč. Zaradi lastne izkušnje sem dojemal ravnanje gospoda Trohe kot izjemno plemenito in pogumno. Še kako dobro razumem njegov nemočni bes, ko si osamljen v svojem boju in nesreči in ne moreš razumeti, kako to, da ti nihče noče ali ne more pomagati. Tudi sam nisem mogel razumeti, kako to, da me je lahko skorumpirano, tajkunsko vodstvo na Univerzi v Mariboru (!), kjer sem bil zaposlen, s svojimi avtokratskimi metodami zastraševanja in manipuliranja z ljudmi tako učinkovito izoliralo, da so so se domala vsi sodelavci obračali stran in mi nihče ni bilo pripravljen pomagati? Kako je mogoče, da ostaneš sam sredi množice ljudi, brez pomoči?

Trohine občutke lahko razumem, ker sem imel podobno osebno izkušnjo. Zaradi tega lahko celo razumem njegove žalitve, ki smo jih bili deležni mnogi, ki smo sicer podpirali njegov boj: »Gledate samo na svoje riti, bleferji, partijski privilegiranci, udbomafijci, itd..«.  In tukaj se začne moje vprašanje samemu sebi: kaj imam jaz osebno opraviti s Troho? Nekaj že, zagotovo. Beri več ...