V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo.

Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ).

Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe.

Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji.

Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene t

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani.

Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić

Spoštovani,

Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje. 

Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov.

Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA.

Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim pod

V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja.

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna.

Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna.

Poplava na Muri, l. 2005

Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi n

V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja.

Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa.

Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo.

Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, s

Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri.

Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke.

Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi.

V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi

Poglabljanje dna in s tem tudi gladine vodotokov povzroča, da so ravninski predeli ob vodotokih zaradi suše bolj ogroženi tudi zato, ker se v teh tleh poleg samega nižanja nivoja podtalnice (in tudi s tem nižanjem) intenzivno še dodatno znižuje tudi vsebnost najfinejših delcev.

Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani.

Doslej je bilo veliko zamujenega tudi zato, ker smo nekdanje skrbno gospodarjenje z vodami zakonsko spremenili v »upravljanje« z njimi!

Ker sem bil med drugim nekaj let v Novi Gorici zaposlen tudi v nekdanjem vodno gospodarskem podjetju VGP Soča in ker sem bil nekaj časa tudi član našega regijskega štaba za zaščito in reševanje in naše Goriške območne interesne vodne skupnosti, se kot gradbeni inženir sicer konstrukcijske smeri poleg na statiko dokaj dobro razumem tudi na vodarstvo, kjer sem še posebej dobro seznanjen z erozijsk

Spoštovani g. Božo Dukič,

povsem poznano je, da je Avstrija ukradla reko Muro z energetskim potencialom, da Slovenija ostaja pripravljena puščava, saj se z 0,75 m poglobljeno Muro pojavlja nižji vodostaj podtalnice.

Prav ti "naravovarstveniki" so krivi za pesticide v pitni vodi.

Nepoznavanje vode in njenih karakteristik, sistematično zagotavlja skrivanje pred problemom. To pa je čiščenja pitne vode.

Zadnji "vrhunski" dosežki pomanjkljivega znanja so, da neprimerno vodo mešajo z manj primerno in sledijo regulativam o kvalitete vode, ki pa niso določena v trajnostnih okvirih.

Trdim, da so na slikah gospe in gospodje krivi za siromašenje življenja v Pomurju, tako glede vode, kot pogojev za gospodarjenje z vodo.

Voda iz Mure bi morala v slovenskem delu zaokrožiti z vsaj 6 do 14 dnevno zamudo, to pa lahko dosežemo z urejenim namakalnim sistemom. Za zdravje prekmurcev pa je potrebno zgraditi čistilne naprave za pitno vodo. Dolvodno se Mura prav tako izkorišča za energetske potrebe, p

Objavljamo tudi vprašanja in mnenja obiskovalcev strokovnega posveta:

1. del

2. del

ZENS in AAG sta organizatorja strokovnega posveta o možnostih izrabe vode reke Mure za namakanje in vodo oskrbo v prekmurski ravnici. Na posvetu želimo predstaviti morfologijo reke Mure in posledice »krajšanja« reke Mure skozi melioracijske posege in posledično zniževanje podtalnice.

Ker smo sedaj že opazno vstopili v klimatske spremembe, katere poleg nevarnih in škodljivih vremenskih pogojev, prinašajo s seboj tudi vedno večje povpraševanje po vodi, želimo s tem dogodkom osvetliti, kaj se dogaja z Muro in kakšen potencial za namakanje vsebuje.

Kaj pomeni namakanje v Prekmurju, Miran Torič - KGZ MS

Predlog namakalne struge poteka od Petanjcev do izliva Krke v Muro. Skupna dolžina takšne struge bi bila 53 kilometrov, skupna dolžina ureditev pa 27 kilometrov. Prehodnost struge bi bila sedem kubičnih metrov na sekundo. S to vodo bi lahko namakali sedem tisoč hektarjev površin.

Navedene številke so ocenjene, čas jih lahko potrdi ali ovrže, je opozoril Jarc. Za sedem kubikov pretoka bi moralo biti dno globoko tri metre, širina struge pa dva metra. Nakloni brežin so predvideni v razmerju ena proti 2,5, varnostna višina pa od 0,5 do 0,8 metra.

Namakalno strugo so razdelili na sedem odsekov. Prvi odsek poteka od zajema pod Petanjci do Tišine, v tem delu je potreben izkop. Dolžina kanala je 4,3 kilometra. Predvideno je eno odvzemno mesto. Največja višina nasipa je 1,6 metra.

Drugi del poteka po obstoječi strugi potoka Mokoš, dolg je 1,6 kilometra. Poseg bi bistveno izboljšal poplavno varnost, oteževalna okoliščina pa je, da se odsek nahaja na naseljenem območju. Ta del bi potreboval nasi

ZENS in AAG sta organizatorja strokovnega posveta o možnostih izrabe vode reke Mure za namakanje in vodo oskrbo v prekmurski ravnici. Na posvetu želimo predstaviti morfologijo reke Mure in posledice »krajšanja« reke Mure skozi melioracijske posege in posledično zniževanje podtalnice.

Ker smo sedaj že opazno vstopili v klimatske spremembe, katere poleg nevarnih in škodljivih vremenskih pogojev, prinašajo s seboj tudi vedno večje povpraševanje po vodi, želimo s tem dogodkom osvetliti, kaj se dogaja z Muro in kakšen potencial za namakanje vsebuje.

Gibanje podtalnice, Timotej Pepelnik, Geološki zavod Ljubljana

Reka Mura je do njene regulacije struge v začetku 20. st. nenehno spreminjala potek glavne struge in stranskih korit. Spreminjanje struge je bilo dokumentirano v različnih časovnih obdobjih v obliki kartografskih prikazov - panoramskih kart, vojaških kart, fotogrametričnih podob ali kart v kateri izmed drugih oblik. Z uporabo postopka georeferenciranja arhivskih kart in vektorizacije Mure ter njenih stranskih korit smo pridobili dober zgodovinski pregled stanja vodotoka od 18.st. do danes. Podatki izmerjenih prečnih profilov (od l. 1974 do danes) so bili uporabljeni za analizo spreminjanja rečne morfologije.

REKA MURA SKOZI ČAS
Aljaž Lesjak, Geofoto d.o.o.
Iztok Slatinšek, Geofoto d.o.o. REKA MURA SKOZI ČAS
Aljaž Lesjak, Geofoto d.o.o.
Iztok Slatinšek, Geofoto d.o.o. REKA MURA SKOZI ČAS
Aljaž Lesjak, Geofoto d.o.o.
Iztok Slatinšek, Geofoto d.o.o. REKA MURA SKOZI ČAS
Aljaž Lesjak, Geofoto d.o.o.
Iztok Slatinšek, Geofoto d.o.o. REKA MURA SKOZI ČAS
Aljaž Lesjak, Geofo

Uvod
Spreminjanje je splošna značilnost podnebja, vendar je hitrost spreminjanja predvsem zaradi človekovega izpusta toplogrednih plinov v zadnjem stoletju izjemna. V Sloveniji se podnebje na podlagi analiz dolgoletnih opazovanj spreminja še hitreje kot na svetovni ravni. Ker podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti niti s takojšnjim omejevanjem toplogrednih plinov, se moramo nanje prilagoditi, za to pa potrebujemo vedenje o njih. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) smo s tem namenom leta 2016 začeli obsežen projekt ocene podnebnih projekcij za Slovenijo, z naslovom Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji v 21. stoletju (OPS 21). V okviru projekta smo ocenili povprečne spremembe najpomembnejših podnebnih spremenljivk ter vpliv teh sprememb na rastne in hidrološke razmere.

Podnebni modeli, scenariji izpustov toplogrednih plinov, podnebne projekcije in negotovost

Projekt temelji na rezultatih podnebnih modelov. Globalni podnebni modeli so numerični modeli podnebnega sistema, ki z enačbami opis

To je tudi posvet o možnosti izboljšanja poljedeljskih površin, namreč na eni strani povod za srečanje je tudi bil razlog, kot so informacije, da je na poljedelskih površinah pomanjkanje vode, kar se tako na hitro sliši nelogično, da si ob vodi pravzaprav brez vode in tudi, da se reka deloma spreminja v hudourniško reko, se pravi, to so stvari, ki so zelo pomembne, ker reke dajo celim regijam in celim narodom svoj značaj.

Posebej reka Mura je posebnega pomena, če samo pogledate, kaj vse je reka pomenila skozi svojo zgodovino, koliko klubov, skupin, pomembnih podjetij je poimenovanih po rekah ... skratka to je zelo zelo pomembno, zato smo povabili priznane strokovnjake iz različnih področij, da osvetlijo svojo temo, da dajo svoje koristne strokovne pripsevke in da mogoče začnemo premikato to debato iz mrtve točke ....

V HSE Invest so predlagali, kako bi bilo mogoče odvzeti Muri del vode in jo pripeljati do območij, ki vodo potrebujejo. Za pripravo so se odločili, ker so suše vse bolj pogoste, v zadnjih 60 letih je prišlo do suše najmanj 18-krat, predlog ni prav nič povezan z idejami o hidroelektrarnah na Muri, je zagotovil Jarc.

Predstavitev: 

Predlog namakalne struge poteka od Petanjcev do izliva Krke v Muro. Skupna dolžina takšne struge bi bila 53 kilometrov, skupna dolžina ureditev pa 27 kilometrov. Prehodnost struge bi bila sedem kubičnih metrov na sekundo. S to vodo bi lahko namakali sedem tisoč hektarjev površin.

Navedene številke so ocenjene, čas jih lahko potrdi ali ovrže, je opozoril Jarc. Za sedem kubikov pretoka bi moralo biti dno globoko tri metre, širina struge pa dva metra. Nakloni brežin so predvideni v razmerju ena proti 2,5, varnostna višina pa od 0,5 do 0,8 metra.

Namakalno strugo so razdelili na sedem odsekov. Prvi odsek poteka od zajema pod Petanjci do Tišine, v tem delu je potr

Kakšne so možnosti za izrabo Mure za namakanje in oskrbo z vodo v prekmurski ravnici, bodo predstavili na posvetu v murskosoboškem Hotelu Zvezda 4. decembra.

Pri upravljanju Mure in pri posegih vanjo je smiselno zagotavljati:

● čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,

● ravnovesje proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,

● lateralno prepletanje osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,

● ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure, kar bo bogatilo talno vodo za vodooskrbo in

● izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij.

Tako so zapisali na spletni strani rekamura.si, kjer so objavili tudi druge prispevke o Muri in podrobnosti o posvetu.

vir: 

Hidroloske sluzbe obeh drzav enkrat letno uskladijo podatke o pretokih mejne Mure na merskih postajah v Cmureku in Gornji Radgoni. Teh usklajevalnih razgovorov se od leta 1997 udelezujejo tudi strokovnjaki hrvaske strani.
Za opozarjanje pred nevarnostjo visoke vode so na Stajerskem pred priblizno 30 leti zgradili telekomunikacijsko napravo, ki je centrali v Gradcu vsake pol ure sporocala podatke o vodostaju na merskih mestih. Ko je bil na Muri, Kainachu in Sulmu dosezen vodostaj prve opozorilne stopnje, so pristojni sluzbi v Sloveniji po posti poslali tako imenovani telegram WOBS. Pri tendenci narascanja je stalna sluzba obvescanja Sloveniji telegrafsko posiljala sprotne podatke o vodostajih.
Od leta 1998 se lahko vsakokratne vodostaje vseh merskih postaj neposredno priklice po internetu (www.stmk.gv.at/verwaltung/fa3a/hydro/tabelle.html). Tako lahko hidroloska sluzba v Sloveniji v vsakem trenutku neposredno dobi podatke o razvoju visokovodne situacije. Hidroloska sluzba na Stajerskem pr

Ledava izvira v Avstriji v Pichlagrabnu v stajerski obcini Kapfenstein na nadmorski visini okrog 430 m in zapusti po 9,6 km toka avstrijsko ozemlje. Klavzni potok izvira v Waldschreinergrabnu v gradiscanski obcini Neuhaus am
Klausenbach na nadmorski visini 360 m in se po 6,2 km toka neposredno
na drzavni meji izliva v Ledavo. Priblizno 1 km dolg odsek toka Klavznega potoka tvori mejo med obema drzavama.
Tako Ledava kot tudi Klavzni potok sta ostala v mejnem odseku dokaj ohranjena in v sonaravnem stanju. Zaradi tega so tudi v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro odlozili projekte, ki posegajo na odsek toka teh vodotokov. Zaradi lokalnih razmer na teh vodotokih je treba racunati s tem, da tudi v prihodnje ne bo treba izvajati pomembnejsih gradbenih del. Le na obmocju mejnega prehoda pri sotocju obeh vodotokov lahko pricakujemo manjse ukrepe zaradi lokalne zascite avstrijske carinarnice pred visoko vodo. Ti ukrepi pa naj ne bi imeli na vodotoka nikakrsnih daljnoseznih skodljivih vpli

Kucnica je najvzhodnejsi med tako imenovanimi grabenlandskimi potoki in priteka z mocno razclenjenega gricevja med Rabo na severu in Muro na jugu – Grabenlanda – v juzni smeri v Muro.
Kucnica izvira pri kraju St. Anna am Aigen. Po enem kilometru doseze slovensko-avstrijsko drzavno mejo. Ze v srednjem veku je bila mejna reka med Stajersko in Ogrsko, nato med Jugoslavijo in Avstrijo in danes med Slovenijo in Avstrijo. V svojem toku po meji tece okrog 3 km dalec po okraju Feldbach, nato pa 19 km po okraju Radkersburg. Na slovenski strani je murskosobosko upravno obmocje. V Muro se izliva pribl. 6 km jugovzhodno od mesta Bad Radkersburg. Odsek izliva v dolzini pribl. 1 km je na slovenskem ozemlju. Skupna dolzina Kucnice je danes 23 km.

Ker majhno, mocno zaraslo in zaradi mejne lege slabo vzdrzevano ali pa sploh nevzdrzevano korito ni moglo odvajati niti enoletne visoke vode, je prihajalo veckrat do poplav. K temu je treba dodati, da Kucnica tudi kot prejemnik vode s kmetijskih povrsin v d