Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, Urad za hidrologijo in stanje okolja, sektor za analize in prognoze površinskih voda. Pripravil: Igor Strojan
Mura - danes in jutri

Petek, 26. Oktober 2018 ob 15:21

Odpri galerijo

Slika 9. Poplavljanje Drave v Malecniku 5. novembra 2012 (Foto: Mojca Robic)

Velik del leta 2012 je bila vodnatost rek podpovprečna. Srednji mesečni pretoki rek so bili manjši kot navadno vse od zacetka leta pa do septembra, ko se je pričelo obdobje nadpovprečnih mesečnih pretokov, ki se je ohranjalo vse do konca leta. V sušnem obdobju so se pretoki najbolj zmanjšali julija in avgusta, v obdobju nadpovprečnih pretokov, ko so reke tudi močno poplavljale, so bile najvišje visokovodne konice konec oktobra in začetek novembra. Petega novembra 2012 so bile najbolj katastrofalne poplave do sedaj na Dravi. Hiter in rekordno velik pretok Drave je poplavil večino naseljenih območij nizvodno od Maribora.

Pretoki rek so bili leta 2012 v celoti gledano 22 odstotkov manjši od povprečnih pretokov v 30-letnem primerjalnem obdobju 1971-2000. Nekoliko večja kot navadno je bila povprečna letna vodnatost na Muri, Soči in Kolpi. Drugje so bile celoletne vodnatosti tudi do polovico manjše kot navadno (slika
1).

				Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2012 in povprecnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju			Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2012 in povprecnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju

Podoben potek razporeditve kot pri srednjih mesečnih pretokih je razviden tudi pri najmanjših in največjih mesečnih pretokih. Aprila, maja in junija se je hidrološko sušno stanje s pojavi obcasnih padavin nekoliko omililo. Oktobra in novembra so bile visokovodne konice močno nadpovprečne
(slika 2)

				Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesecnimi pretoki leta 2012 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izracunana kot povprecja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1).			Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesecnimi pretoki leta 2012 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izracunana kot povprecja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1).

Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo casovni razpored pretokov v letu 2012. Iz slike 3 je razvidno sušno stanje na rekah vse od manjšega povecanja pretoka v zacetku leta do aprila. Celotna vodnatost se je od aprila do vkljucno junija povecala zaradi vec manjših povecanj pretokov. Temu obdobju je sledilo ponovno zmanjšanje pretokov v casu poletnih mesecev, ko je zaradi sušnih pretokov nastalo najvec težav. V tem casu je bila omejena poraba vode predvsem na obali. Septembra se je vodnatost rek povecala do povprecne vodnatosti, cemur je sledilo obdobje poplav konec oktobra, ki se je po le enotedenskem premoru nadaljevalo in intenziviralo v katastrofalne poplave že v zacetku novembra. Leto je minilo ob nekoliko nadpovprecnih pretokih v decembru.

				Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2012 in srednji mesecni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku.			Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2012 in srednji mesecni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku.

				Slika 4. Pretoki rek v letu 2012			Slika 4. Pretoki rek v letu 2012

Kronološki pregled hidroloških razmer


Januarja 2012 se je nadaljevalo hidrološko sušno obdobje, ki je prevladovalo v letu 2011. Glede na predhodni mesec december se je vodnatost rek še zmanjšala. Januarja je tako po slovenskih rekah preteklo le polovico povprečnih pretokov iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. V februarju in marcu se je hidrološka suša dodatno stopnjevala. Po rekah je preteklo 38 odstotkov v tem času običajne količine vode. Majhna vodnatost je bila poleg izostanka padavin tudi posledica pomanjkanja snežnih padavin v zimskih mesecih. Najmanjši pretoki rek so bili podobni najmanjšim marčevskim pretokom iz dolgoletnega obdobja. Podpovprečna mesečna vodnatost je bila izredno dolgotrajna, pričela se je aprila leta 2011 in tako je bil marec že dvanajsti zaporedni hidrološko suh mesec (slika 5).

				Slika 5. Povprecje mesecnih pretokov rek od aprila 2011 do marca 2012 in povprecje pretokov rek v dolgoletnem obdobju 1971-2000.			Slika 5. Povprecje mesecnih pretokov rek od aprila 2011 do marca 2012 in povprecje pretokov rek v dolgoletnem obdobju 1971-2000.

Po večmesecnem hidrološko suhem stanju se je vodnatost rek aprila nekoliko povečala, vendar je bila še vedno podpovprečna. V celoti so bili aprila pretoki rek dobro tretjino manjši kot običajno. Vodnatost je bila najmanjša v jugozahodnem in severovzhodnem delu države z izjemo Mure in Drave, ki se napajata v avstrijskem visokogorju in največja v severozahodnem goratem svetu. Podobno stanje se je ohranjalo tudi maja. Še bolj poglobljeno sušno stanje so preprečevali pogosti manjši porasti rek. Prostorska porazdeljenost vodnatosti rek je bila dokaj enakomerna po vsej državi, nekoliko je izstopala nadpovprečna vodnatost Kolpe v Radencih in podpovprečna vodnatost Sotle v Rakovcu. Junija se vodnatost rek glede na prejšnje hidrološko suhe mesece še vedno ni mnogo spremenila, ostala je podpovprečna. Stopnjevanje hidroloških sušnih razmer je omilil manjši porast večine pretokov rek sredi meseca. Z začetkom poletja se je dolgo trajajoča podpovprečna vodnatost rek pričela spreminjati v poletno hidrološko sušno stanje rek, ki je navadno bolj ekstremno od zimske in je njen vpliv na okolje, posebej vegetacijo, še bolj neugoden kot v zimskem času. Julija je bila vodnatost pol manjša kot navadno v tem času, hidrološka suša se je ohranjala in povečevala vpliv med drugim na podzemne vode. Avgusta se je hidrološka suša zopet dodatno poglobila. Reke na območju slovenske Istre, Vipavske doline, Dolenjskega in Notranjskega krasa ter ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji so imele izrazito manjše pretoke od običajnih malih pretokov v avgustu. Nekatere manjše reke in potoki na teh območjih so presušile. V zadnjih dneh avgusta so se hidrološke razmere najbolj poslabšale na območju porečje Krke. Drava in Mura sta kljub majhni vodnatosti pritokov zaradi izdatnejših povirij v Avstriji ohranjali srednje pretoke.

				Slika 6. Agencija RS za okolje je vse od zacetka leta javnost redno tedensko obvešcala o sušnih razmerah			Slika 6. Agencija RS za okolje je vse od zacetka leta javnost redno tedensko obvešcala o sušnih razmerah

				Slika 7: Sušni pretok reke Reke v Škocjanu 7. avgusta 2012			Slika 7: Sušni pretok reke Reke v Škocjanu 7. avgusta 2012

Sredi septembra se je eno najdaljših obdobij s podpovprečnimi mesečnimi pretoki rek, ki se je pričelo aprila 2011, končalo. V celoti gledano so bili septembra pretoki rek povprečni, obenem pa prostorsko raznoliko porazdeljeni. Vzhodna polovica države je bila bolj vodnata kot zahodna. Drava in Mura sta ohranjali nadpovprečen pretok. Po enoletni podpovprečni vodnatosti je bila oktobra vodnatost slovenskih rek dvajset odstotkov večja kot navadno. Ob koncu meseca so reke tudi poplavljale, najbolj v zahodnem delu države. Novembra je bila vodnatost rek velika, reke so močno poplavljale. Obsežne poplave so od 4. do 6. novembra zajele območje reke Drave, Savinje v zgornjem toku, Meže, Mislinje, Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke. Pred poplavami so bila tla namočena zaradi padavin v predhodnih dneh, tako da so že manjše količine padavin povzročale velike pretoke. Najbolj katastrofalne so bile poplave zaradi hitro naraščajočega in ekstremno velikega pretoka Drave 5. novembra. Visokovodna konica Drave v Dravogradu je ocenjena na okrog 2700 m3/s in je močno presegla do sedaj največji zabeležen pretok.

				Slika 7. Avgusta je Agencija za okolje redno tedensko obveščala javnost o hidroloških sušnih razmerah			Slika 7. Avgusta je Agencija za okolje redno tedensko obveščala javnost o hidroloških sušnih razmerah

				Slika 8. Poplavni val reke Drave v Sloveniji 5. novembra 2012			Slika 8. Poplavni val reke Drave v Sloveniji 5. novembra 2012

				Slika 9. Poplavljanje Drave v Malecniku 5. novembra 2012 (Foto: Mojca Robic)			Slika 9. Poplavljanje Drave v Malecniku 5. novembra 2012 (Foto: Mojca Robic)

Pretoki rek so bili decembra nekoliko večji kot običajno. Do sredine decembra so se pretoki večinoma zmanjševali, nato so se pretoki do konca meseca dvakrat povečali. Visokovodne konice so bile povprečno velike in reke tokrat niso prestopale bregov.

Primerjava značilnih pretokov z obdobjem


Največji pretoki so bili leta 2012 največji na Dravi dne 5. novembra. Po poplavah je bila visokovodna konica ocenjena na 2700 m3/s. Ob istem dogodku so bile zabeleženi tudi največji pretoki na Dravinji, Savi, Soči in Idrijci. Ob poplavah 28. in 29. oktobra so bili pretoki največji na Savinji, Sotli, Sori, Krki, Ljubljanici, Vipavi in Reki (slika 10 in preglednica 1).


Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti 22 odstotkov manjši kot v dolgoletnem obdobju. Najmanj vode je po rekah preteklo februarja in marca (38 odstotkov dolgoletnega povprečja), največ novembra (74 odstotkov več kot v dolgoletnem povprečju) ( (slika 10 in preglednica 1).


Najmanjši pretoki rek so bili v večini primerov najmanjši v času od druge polovice julija do konca avgusta. Na Muri, Dravi, Savinji in Savi v zgornjem toku so bili pretoki najmanjši v času zimske suše od januarja do marca. V povprečju so bili leta 2012 najmanjši mesečni pretoki rek 27 odstotkov manjši kot navadno (slika 10 in preglednica 1).

																		Slika 10. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki leta 2012 v primerjavi s pripadajocimi pretoki v<br>dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprecja pripadajocih pretokov v<br>dolgoletnem obdobju			Slika 10. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki leta 2012 v primerjavi s pripadajocimi pretoki v
dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprecja pripadajocih pretokov v
dolgoletnem obdobju

Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2011 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju

							  

Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo.
Bolj podrobna mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o20agenciji/knjižnica/mesecni20bilten/).

Viri:
Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje

Mesečni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/mesecni bilten)

Podatki Hidroelektrarn na Dravi (DEM)


Pripravil:
Igor Strojan

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 2. Mar 2019 at 15:20

4367 ogledov

Javna izjava ob podajanju javnega sporočila 100 kvazi znanstvenikov
V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo. Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ). Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe. Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji. Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene takse«, katera bo obremenjevala državni proračun. Avstrijci proizvedejo dovolj OVE energije in čakajo na napake južne sosede, da jim bo naložena takšna kazen !! Papirni tiger v obliki 100 znanstvenikov grozi brez utemeljenih strokovnih podlag in je takšen zapis videti samo, kot bevskanje brez kakršnekoli podlage.   Božo Dukić ZENS   PS Še enkrat predlagamo ogled spletne strani »rekamura.si«  

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

4156 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

5243 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

5992 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

6179 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

5219 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Reka Mura Mura pretoki rek

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012