Današnje vodno območje reke Mure v RS, se razprostira na površini 1.333 km2 in je bilo v zgodovini juridično in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del in to vse od 14. stoletja naprej pa do razpada Avstro-ogrske monarhije. Meja med avstrijskim (štajerskim) območjem je potekala po Muri in je pri Cvenu prešla na ogrski del.
Ko govorimo o pokrajini ob Muri oz. njenem vodnem območju , kateremu pripada nižinsko Mursko polje in gričevnato Goričko , govorimo o specifičnem območju , kjer se stikajo kulture in narodi, ki so stoletja živeli na tem obmOČju in to Germani, Slovani in Madžari.
Skupno vsem tem je bila neka srednjeevropska identiteta in kultura, kjer je vsak od drugega nekaj sprejemal in dodal drugemu nekaj svojega in to stoletja. Navedeno se kaže v jeziku in narečjih , narodnih običajih, hrani, imenih krajev, prav tako pa v načinu razmišljanja ljudi, ki je odprto, kot je tudi
odprta Panonska ravnina.
Še bi lahko naštevali, kaj je bilo in je tisto, kar ljudi na tem območju enači kot npr. razdrobljena zemljiška posest, migracije in izseljevanje zaradi ekonomskih razmer itd. Za vse pa velja, velika navezanost na domači kraj.
Za celoviti pregled današnjega stanja na povodju Mure je nujno, da se najprej analizira predhodne zgodovinske okoliščine in posege človeka v reko, saj šele na osnovi teh posegov lahko sklepamo, zakaj so bili določeni ukrepi v določenem zgodovinskem obdobju izvedeni in kaj so ti ukrepi povzročili v prostoru.
Takšna analiza je sled kratkotrajnosti človeškega spomina nujno potrebna. Rezultati človekovih posegov v reko in obvodni svet so namreč razvidni šele po več desetletjih in v kolikor ne poznamo vzročnih povezav med njimi (vzrok - posledica) je tudi sanacija stanja praktično nemogoča.
Ko govorimo o svetu ob Muri oz. o prvih omembe vrednih ukrepih za urejevanje vodnega režima na reki, se moramo zavedati, da so se ti izvajali v fevdalizmu in da jih je na avstrijski strani vodila in v veliki meri financirala državna oblast iz vodnega fonda, dočim je na ogrski strani potrebna dela financiral zainteresirani veleposestnik.
Za vse te prve ukrepe, kateri so se izvajali že v 16. stoletju je značilno, da niso bili sistematski in so se nanašali le na krajši odsek struge s ciljem, zavarovati določena naselja pred poplavami in omogočiti plovbo po Muri.
Ti ukrepi niso bili efektivni, ker so reševali probleme ureditve struge le na krajših odsekih in jih je že naslednja visoka voda spet porušila ali zaobšla. Tako se je dogajalo, da je Mura venomer spreminjala strugo ob visoki vodi proti severu in celo porušila več vasi na Apaškem polju, znano pa je tudi, da je G.Radgona /Bad Radkersburg (trg) bila nekaj časa celo na otoku.
Že v 17.stol je na Ogrskem veljal zakonik, ki je predpisoval izgradnjo pregrad oz. obrežnih zavarovanj na reki Muri, s katerim so že takrat urejevali rečni režim v smislu zavarovanja naselij pred visoko vodo. Določene gradbene ukrepe za zagotovitev rečne plovbe in zavarovanje naselij pred visoko vodo je predpisovala tudi Marija Terezija in tako so že v letu 1753 izdelali posnetek struge reke Mure, na osnovi katerega so potem izvedli nekaj presekov meandrov in zavarovali brežine.
V letu 1810 je županija Zala financirala izgradnjo preseka meandra na reki Muri in naselje Razkrižje obvarovala pred vsakoletnimi poplavami.
V letu 1822 je ob visoki vodi Mura izkopala novo korito pri Murskem Središču , tako, da je bil most na suhem in so z regulacijskimi deli morali Muro zopet preusmeriti v obstoječe staro korito.
Znane so zahteve za ureditev odvod nje potokov, ki tečejo po Murskem polju, oz. se izlivajo v Muro in katere so kmetje ter določeni zemljiški gospodje regulirali in na njih uredili mline, kot npr. na Ščavnici, Črncu, Ledavi itd.
Okrog leta 1850 je bil izgrajen razbremeniini kanal Ledava-Krka in prestavljen izliv Ledave v Krko.
Štajerska deželna vlada je 10. oktobra 1874 sprejela sklep o financiranju regulacije Mure v treh odsekih med Gradcem in Cvenom, ki jo danes poznamo po vodji regulacijskih del Franzu vitezu Von Hochenburgu.
V glavnem so se dela odvijala na odseku med Gradcem in Wildonom ter med Wildonom in G. Radgono/Bad Radkersburgom. Dela so obsegala predvsem utrditev brežine struge do višine srednje vode reke Mure. Kot izhodišče za kilometražo dolvodno je služil most Radetzky v Gradcu.
V času regulacijskih del je prišlo med leti 1878 in 1879 do nekaj zelo visokih vod in posledično do zelo velikih škod na naseljih na odsekih, kateri še niso bili regulirani, oz. niso bili predvideni za regulacije. Regulacijska dela so intenzivirali na večih , tudi novih odsekih hkrati in dela po 17 letih , v juliju 1891 zaključili, kljub temu, da so bila dela na mejnem odseku z Ogrsko (med Radgono in Cvenom) izvedena zelo na redko.
Glede na to dejstvo, kakor tudi v kasnejŠih obdobjih na sorazmerno majhna vlaganja v regulacijska dela na slovenskem delu Mure se imamo zahvaliti, da je korito Mure v »notranji Muri« širše in strukturno dosti bolj razgibano, kot pa to velja za mejni odsek z R Avstrijo.
Že 20 .06 .1901 je bila v Lendavi ustanovljena vodna zadruga, katera bi naj reševala vodnogospodarsko problematiko na površini cca 7.800,00 ha zalske županije, tako v smislu planiranja, izgradnje, kot samega vzdrževanja izgrajenih objektov. Pobudniki za ustanovitev zadruge so bili predvsem veleposestniki, kot npr. Pal Esterhazy in Agoston Zichy.
Po izdelavi potrebnih projektov za izvedbo regulacij potokov in osuševanja površin, je bilo zadrugi končno 31 .10.1907 izdana koncesija. S tem aktom je podžupan županije Zala Csertan Karoly zadrugi določil obseg dela v smislu izvedbe razširitve korita Ledave in vsakoletnih vzdrževalnih del na potokih Ledava (od Ivanec dolvodno), Krka, Kobiljski potok, Bukovnica, Libenica, Črnec, Lipnica, Bogojinski potok in še nekaj manjŠih pritokov.
Vodna zadruga, katere prvi predsednik je bil dr. Josip Haler je delovala po razpadu Avstro-Ogrske še vse do leta 1946.
UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA
Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana
Komentarji (1)
Oct 28, 2018
2
Okrog Mure se zbira krog šaratanov, ki se sicer visoko cenijo in se predstavljajo kot ekologi in zaščitniki Mure,v bistvu pa so nevarni prevaranti. Mura na področju Prekmurja nima naravnega toka. Je regulirana in obdana z varovalnimi nasipi, med katerimi je kolikor tolikor ohranjen naravni biotop in kot sem omenil nenaravno regulirano rečno korito. Takšno stanje ne nenaravno in vsaj dva razloga i sta skrb vzbujajoča. Regulirano korito je odpravilo naravne meandre, ki so upočasnjevali rečni tok in s tem zmanjševali prodonosnost. S tem se rečna struga ni poglabljala in ni ogrožala nivo podtalnice. Drugi problem predstavlja popolna nedotakljivost zarasti med zaščitnima nasipoma. Obojestranski nasipi so zgrajeni zato, sa ščitijo okolico pred poplavami. Celotno območje med nasipoma predstavlja odtočni profil reke Mure. Ta je določen računsko in je tolikšen, da zmore prevajati določene vodne količine, stoletnih, morda tudi tisočetnih voda. Seveda pod pogojem, da se razmere v rečnem koritu, torej v območju med nasipoma bistveno ne spremijajo. S popolno zaščito rastlinja v koritu, pa se razmere iz leta v leto slabšajo. Zarast je vedno večja in propustnost korita se zmanjšuje. Ali sedaj še ustreza predvidenemu pretoku je vprašanje? Menim, da ne več. Že sedaj lahko ob visokih vdodha pride do nenormalnega dviga vodne gladine in ta lahko ogrozi stabilnost nasipov. Opozoriti pa je potrebno na še večjo nevarnost. V strugi je zarast prešla v mogočna drevesa. Ob visokih vodah jih lahko vodni tok podre in povzročijo zajezitev. Ta lahko povzroči dvig gladine in preboj nasipov. Kaj pa lahko to pomeni, je razvidno iz podatkov, da je pred davnimi leti Mura poplavila tako močno, da je celo Murka Sobota bila poplavljena. Kaj se bo zgdilo z naselji ob Muri ob njenih nasipih si lahko samo predstavljamo. Naj tukaj omenim le, da bi oba probema,; pglabljanje struge in zagotavljanje poplavne varnsti lahko rešile elekrarene, ki bi lahko ponovno vzpostavle naravne meandre in ohranile biotop. Seveda z znanstvenim pristopom, brez šarlatanov, ki se gredo ekologijo a o tehniki, hidrologiji in vodarstvu nimajo pojma.