V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro«, katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodno - gospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi iz Ljubljane in Dunaja.
Težišče dela študije je bilo:
⇒ ugotoviti vzroke in podati rešitve za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna Mure in s tem posledično zniževanja podtalnice ob Muri in zaledju,
⇒ zagotoviti visokovodno zaščito urbanih območij in infrastrukturnih objektov z nastopom Q 100 letne vode in izgradnjo nasipov oz. zidov,
⇒ z inicialnimi projekti pospešiti dinamično-naravni razvoj vodnega sistema v smislu pestre rečne morfologije, omogočiti vzdolžni še daljši kontinuum (danes ni prekinjen na dolžini cca 1000 km) in omogočiti še večjo biodiverziteto.
V študiji so bile obravnavane naslednje tematska področja
⇒ označitev pretoka do polne struge in območij pretoka Q 100 in Q30, naknadno pa še za Q 200 in Q500 letno vodo (poplavna področja izven korita),
⇒ spremembe dna korita Mure z geodetskimi posnetki in analizo od leta 1970 naprej (primerjava sedanje vodne površine s stanji pred regulacijo),
⇒ osnove transporta proda z odvzemom in analizo vzorcev proda v inundaciji Mure do zrnavosti do 150mm,
⇒ rečna morfologija z zgodovinsko analizo poteka struge od 14. stol. naprej. Ugotovljeno je bilo, da je celoten rečni sistem s stranskimi rokavi in otoki, bil nekoč širok do 1,2 km in da je po osnovnem koritu teklo samo 40% celotnega pretoka. Danes znaša širina korita samo cca 90 m. Na prelomu 19.stoletja je bila Mura še v dinamičnem ravnovesju,
⇒ izvedene vodne gradnje (nasipi, hidrocentrale) so spremenile tedanji naravni tok (povečanje padca in vlečne sile) in delno zaščitila urbana naselja pred poplavami. Vendar pa so spremenile širino korita, možnost naravne dotacije (avstrijske hidrocentrale brez prodnih izpustov) in premeščanja proda v vzdolžni in prečni smeri, in že takrat je prišlo do začetkov poglabljanja korita, vendar pa tega nihče ni kontroliral ter na daljšem odseku geodetsko izmeril. Na osnovi analiz študije je bilo ugotovljeno, da bi za upočasnitev toka in dviga nivelete-dna Mure bil najprimernejši ukrep bočna erozija in vključitev nekdanjih starih rokavov v sistem odvodnje. V študiji so bila podana območja primerna za tovrstne iniciaine ukrepe. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo smiselno osnovno korito Mure razširiti do 200m, kar je znotraj inundacije možno ob predpostavki,
da se izvedejo in sanirajo obstoječi visokovodni nasipi.
⇒ za analizo pretokov nizke vode, ki nastopi v zimskih in poletnih mesecih, je bilo ugotovljeno, da so minimalni pretoki verjetno višji, kot pa je bilo do danes upoštevano.
Poleg tako imenovanih tehničnih vsebin študije, so bile narejene še ekološke vsebine, ki so se pa skoncentrirale na naslednje teme:
⇒ analiza ribjega staleža nekoč in danes je pokazala, da je od nekdaj prisotnih 52 vrst še zmeraj prisotnih 49 ribjih vrst, kar kaže na zelo dobro migracijo rib in na izboljšanje kvalitete vode v zadnjih letih. Stanje bi pa bilo še dosti boljše če bi bilo možno odpreti čim več stranskih rokavov, kar je zelo pomembno v fazi drstitve,
⇒ ugotavljanje in kartiranje struktur je bilo narejeno v stanju nizke vode na treh reprezentativnih odsekih v Ceršaku , Tratah in Meleh,
⇒ analiza makrozoobentos-a je pokazala, da lahko Muro uvrstimo v prehodno med hiporitralno in epipotamalno cono (regija lipana in mrene). Na podlagi kvalitativnega vzorčenja z primerljivimi rekami je bila ugotovljeno, da na Muri obstaja velika raznolikost vrst, s skupno 109 vrstami, predvsem prevladujejo vrste in osebki enodnevnic in vrbnic iz neokrnjenih in sonaravnih abiotičnih pogojih z dna Mure.
Na osnovi zaključkov iz zgoraj navedene študije je bilo ugotovljeno, da je v pogledu upravljanja s povodjem potrebno določiti prioritete, ki bodo točno definirale cilje, ki jih je smiselno pri realizaciji študije zasledovati (zadrževanje in bogatenje podtalnice, preprečitev poglabljanja, ekologija, rečna morfologija, ali eventualno tudi energetska izra ba potenciala Mure).
V tem kontekstu je možno zagotoviti stabilnost nivelete Mure in dviga talne vode tudi z eventualno energetsko izrabo, vendar je pri tej varianti vprašljiva »ekološka« komponenta samega posega. glede na dejstvo, da v tem trenutku niso znani realn i načrti , ki bi težili tudi k energetski izrabi, ta varianta v sami študiji ni bila obdelana.
ZAKLJUČEK
Strateško bi bilo smiselno, da se pri upravljanju ( načrtovanju ) oz. posegih na Muri stremi za:
⇒ čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,
⇒ zagotovitev ravnovesja proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,
⇒ zagotovitev lateralnega prepletanja osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,
⇒ ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure v funkciji dotacije in bogatenja talne vode (npr. 11-Mlinski kanal) za vodooskrbo,
⇒ izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij , ki odvajajo vodo v Muro.
UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA
Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana
Komentarji (3)
Dec 08, 2018
0
Spoštovani komentator. Hvala za vaše mnenje. Dovolili smo si, da ga objavimo kot prispevek na spletni strani. http://rekamura.si/post/439275/muri-se-ne-pise-nic-kaj-dobrega-prav-gotovo-je-taksna-struga-mure-kot-je-danes-problem-in-vse-bolj-postaja-tempirana-bomba
Oct 27, 2018
0
*anki poljanko Ali se strinjaš, da koreninski sistem dreves drži nasip skupaj in zadržuje zemljino, da jo voda ne odnese?
Oct 27, 2018
0
Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regiulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in sevda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Povdarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vdni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo viski, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidorlog zna izračunati kakšna energia se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Prav rušenje nasipov utegne polaviti naselja ob nasipih, pred vsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepvd izgradnje hidorelektrarn na Muri škodliva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranli biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in prerpečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotov je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje. kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo prperečujejo. Prav gotov je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo kakatsrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadmesti?