Reka Mura leži v območju jugovzhodnih Alp. Njen tok se vije skozi štiri države: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Dolga je 465,7 km. (Dolžine po državah so prikazane v tabeli 1.)
Dolžina Mure v Sloveniji je okoli 94,2 km in jo lahko razdelimo v tri dele. Od Ceršaka (142,6 km) do vtoka Kučnice (109,15 km) je mejna reka med Slovenijo in Avstrijo, dolžina tega odseka znaša 33,45 km. Od vtoka Kučnice (109,15 km) do Gibine (81,25 km) teče 27,9 km po slovenskem ozemlju. Med Gibino (81,25 km) in tromejo med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko (48,42 km) predstavlja Mura v dolžini 32,83 km mejno reko med Slovenijo in Hrvaško.
Iz tabele je razvidno, da največji del Mure teče po avstrijskem ozemlju ca. 69,38 %, od izvira (L=465,7 km) do mejnega območja s Slovenijo – Ceršak (L=142,6 km).
Poplave na Muri so že od vekomaj nek stalen pojav. Veljalo je več pravil:
Ob mokrem letu je vedno dvakrat prestopila bregove (najbolj pogosto maja in julija), tudi letos (mokro leto) se je zgodilo nekaj podobnega, saj je bila ¨zunaj¨ avgusta in oktobra.
V časovnem periodu od 10 - 20 let je vedno prinašala iz sosednje Avstrije velike količine vode, ki so nato pri nas povzročile hude poplave. V prejšnjem stoletju so bile take velike poplave v letih: 1916, 1926, 1938, 1944, 1954, 1966, 1972, 1993, itd. Če upoštevamo to pravilo, ugotovimo, da je letošnja poplava čisto nekaj normalnega, saj je od zadnje večje minilo dvanajst let.
Ravno tako so se dogajali ekstremi v drugo smer (majhne vode). Bilo je kar nekaj časovnih period, ko se je skoraj posušila: 1932, 1947, 1958, 1968, 1971, 1987, 1992. Tudi v letu 2002 se je pojavil ekstrem, ko je Mura dosegla najnižji izmerjen pretok vode odkar se opravljajo meritve. Takrat so določeni ¨strokovnjaki¨govorili, da Mura poplavno ni več nevarna in da bo usahnila. Letošnja poplava je žal potrdila čisto nekaj drugega, da smo v resnici veliko bolj poplavno ogroženi kot je stroka to domnevala.
Dejstvo je, da se pojavljajo ekstremi, tako v majhnih vodah, kot v velikih vodah, in izgleda, da bo takih ekstremnih pojavov v prihodnosti še več.
Vzrokov za nastanek teh pojavov je več: urbanizacija poplavnega območja, hidroelektrane, ekstremni vremenski pojavi.
V nadaljevanju sledi najprej pregled dogodkov, ki so povzročili poplavo, nato potek poplave in na koncu so prikazane njene posledice.