Leto 2005 se je že v začetku začelo precej ˝mokro˝. V zimskih mesecih je na prispevnem območju Mure padlo precej snega, kar se je v pomladanskih mesecih poznalo pri količini snežnice. Vlažno podnebje se je nadaljevalo vse do avgusta, ko je doseglo maksimum. Posledica takega vremenskega dogajanja je bila zasičenost terena z vodo in posledično povečan količnik odtekanja vode.
OBILNE PADAVINE MED 20. in 23. AVGUSTOM 2005
Ob Sredozemskem ciklonu ponavadi nad našimi kraji pihajo pretežno jugozahodni vetrovi, ki prinašajo padavine pogosto v zahodne predele Slovenije. Tudi ob tokratnem padavinskem dogodku so se v soboto, 20. avgusta, padavine najprej pojavile v zahodni Sloveniji, kjer so na gorskih pregradah v zahodni in severni Sloveniji nastale plohe in nevihte (slika 2). Zaradi obrata vetra v višinah v jugovzhodno smer, se je kasneje težišče padavin preneslo na vzhod (območje Mure).
Iz jugozahoda se prispevnemu območju Mure bližajo nevihtni oblaki. Ti oblaki so povzročili močne nalive v prestolnici avstrijske Štajerske-Gradcu.
Plohe in nevihte so 20. avgusta zvečer zajele jugovzhodno Slovenijo, nato se je dež razširil nad osrednjo, del vzhodne Slovenije in sosednjo avstrijsko Štajersko ter delno tudi Koroško. V naslednjih urah je padavinsko območje z lokalno zelo močnimi padavinami praktično obstalo na mestu.
Naslednji dan v nedeljo, 21. avgusta, v dopoldanskih urah, se je glavnina padavin preselila severneje na prispevno območje reke Sulm ter graške kotline in prispevnega območja reke Kainach, kasneje so od juga pričele padavine postopno slabeti.
Popoldne, 21. avgusta, so se pri nas na območju Prekmurja (Ledava) in v sosednji Avstriji – Murfeld (Gnasbach), pojavile izrazite padavinske celice in se kmalu združile v nevihtni pas z močnimi nalivi, ki so povzročili močan dvig vodotokov na omenjenem območju (Ledava, Gnasbach). Predvsem je bil opažen močan porast vodotokov na območju mejne Mure na avstrijski strani (Schwarzaubach, Saβbach, Sulzbach, Gnasbach).
Na sliki 3 so vidne močne padavine na jugozahodnem delu avstrijske Štajerske, zaradi tega je sledil močen porast desnega pritoka reke Mure – Sulm, ki se v Muro izliva pri Lipnici (Leibnitz).
Količine padavin, ki so padle na prispevnem območju Mure in so povzročile visoko vodo, so prikazane v tabeli 2.
Iz tabele je razvidno, da je največ padavin padlo v Avstriji (Schirchleralm, Graz), najmanj pa na Madžarskem (Letenye). Iz tega lahko razberemo, da je glavnina vode za visoko vodni val padla na območju južne, osrednje in jugozahodne avstrijske Štajerske.
Večina padavin je padla od sobotnih popoldanskih ur (20. 8. 2005) do ponedeljkovih jutranjih ur (22 .8. 2005).
Količine padavin v osrednjem delu Mure, ki so padle v teh treh dneh, povprečno padejo v celem avgustu. Dodatna zanimivost je, da v zgornjem delu avstrijske Štajerske (Zgornja murska dolina, reka Murica) niso bile zabeleženi ekstremni padavinski dogodki.
V nadaljevanju sledi prikaz prispevnega območja Mure.
Na sliki 4 je z zeleno barvo označeno območje, ki ni bilo prizadeto z obilnima padavinami.
Rdeča in rumena barva prikazujeta območja vpliva padavin na pretok vodotokov.
Iz slike ugotovimo, da je poplava nastala v srednjem delu Mure.