Aktivni del v obravnavani poplavi se začne v Brucku in se konča v Gornji Radgoni. Dolžina odseka je ca. 135 km. To predstavlja ca. 5.000 km2 površine, kar je približno 36 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Na tem odseku je bilo obdelanih sedem vodomernih postaj: Bruck vzhod (3), Graz/Gradec (4), Mellach (5), Leibnitz/Lipnica (6), Spielfeld/Šentilj (7), Mureck/Cmurek (8) in Gornja Radgona (9).

Iz izpisa podatkov vodomernih postaj (v.p., poglavje 5), podatkov iz padavinskih merilnih postaj ter podatkov o pritokih Mure ugotovimo, da zaradi različnih intenzitet padavin, količin pritokov ter dviga same Mure, lahko razdelimo ta del na tri odseke:

I. Aktivni odsek (Bruck - Gradec)

II. Ativni odsek (Gradec - Šentilj)

III. Aktivni odsek (Šentilj - Gornja Radgona)

4.2.1 Aktivni odsek (I.) avstrijska Mura
V tem odseku je zajete 58 km Mure, ki sega od Brucka do Gradca (Graz), glavnega mesta avstrijske Štajerske. To predstavlja ca. 1.500 km2 površine, kar je nekje 30 % celote aktivnega dela in 11 % prispevne površine porečja celotne Mure. Ta odsek so zajele precej močne padavine, količine vode so se gibale povprečju med 100 mm in 125 mm (Breitenau 122,1 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki (Übelbach) močno narasli.

Bruck - Gradec

Fotografija 1: Mura v Brucku / 22.8.2005, ob 8h

Zaradi narasle Mure so bili gasilci na tem odseku večinoma v stanju pripravljenosti. Mura je tukaj precej močno regulirana, tako da ob takšnih manjših poplavah ni večjih težav. Ocenjena varnost med Bruckom in Gradcem je v večini med HQ 50 in HQ 100.

Obstaja območje v južnem predelu Brucka, kjer je poplavna nevarnost večja, zato je tam osemnajst članska ekipa gasilcev ob maksimalnem vodostaju 21. 8. 2005 ob 23.30 uri že začela pripravljati vreče in pesek. Vendar se je zaradi upadanja gladine vode v reki do jutra zadeva umirila.

Fotografija 2: Mura pred Gradcem / 22.8.2005, dopoldan

Kljub temu je bilo kar nekaj poplavljenih kleti in vrtov.

Na poti do Gradca je bilo večina pritokov precej polnih (Breitenaurbach, Übelbach, itd), ki so dosegli ca. HQ 5, zato se je Mura dvignila na HQ 2 – HQ 3. V tem odseku Mura ni povzročila omembe vredne škode na infrastrukturi.

4.2.2 Aktivni odsek (II.) avstrijska Mura

V tem odseku je zajete 49 km Mure, od Gradca do Spielfelda (Šentilja) na slovenski - avstrijski meji. To predstavlja ca. 2.500 km2 površine, kar je nekje 50 % celote aktivnega dela in 18 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Ta odsek so zajele najmočnejše padavine, vodne količine so se gibale v ekstremnem področju do 191 mm (Schirchleralm 190,5 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki Kainach, Sulm in graški potoki zelo močno narasli.

V tem odseku je imel poplavni val svoje žarišče nastanka. Najbolj kritično je bilo na dveh območjih, kjer so pritoki presegli desetletno poplavno vodo:

► Graška kotlina (HQ 100)

► Sulm (nad HQ 10)

► Graška kotlina
Dne, 21.8.2005, je zaradi močnega dežja v Gradcu, kjer je padlo 132,1 mm padavin, prišlo do močnih poplav na območju mesta. Poplave ni povzročila Mura, saj je mesto Gradec varno pred HQ 200, Mura je imela le HQ 3, ampak graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach), ki jih je napolnila obilna deževnica. Ti potoki so se začeli razlivati iz svojih strug po mestnih ulicah, predvsem v južnem delu. Poplavljene so bile kleti, ceste, vrtovi, mostovi, stanovanja, gospodarska poslopja, itd. Graški potoki so dosegli HQ 100. Vsa gasilska društva (70) na območju Gradca so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 1500 gasilcev, porabljenih je bilo okrog 10.000 vreč peska. Zaradi takšnih razmer so ustanovili krizni štab in razglasili Katastrophen-Alarm (naravno nesrečo). Razmere so se začele umirjati šele v dopoldanskih urah naslednjega dne.

Graz (Gradec)

Fotografija 3: Graški potoki poplavljajo

To dogajanje je v Muri povzročilo dvig vodostaja, tako da je na vodomerni postaji pri Mellachu presegla HQ 5. Tam se je tudi rahlo začela razlivati iz struge, vendar ni povzročila večje škode.

Fotografija 4: Mura pri Mellachu

► Sulm

Zaradi močnih padavin iz sobote (20.8.2005) na nedeljo (21.8.2005), je močno narasla reka Sulm predvsem v zgornjem toku. Najbolj so narasli njeni pritoki v zahodnem (Schwarze Sulm, Weisse Sulm) in južnem (Saggau) območju. Že v dopoldanskih urah je večina pritokov reke Sulm prestopile bregove in kasneje tudi sam Sulm. Voda je zalivala kleti, vrtove, ceste, gospodarska poslopja, stanovanjske zgradbe. V popoldanski urah so gasilci morali reševati mostove Rettnerbrűcke in druge, kjer so se nabrale velike količine naplavljenega lesa in obstajala je nevarnost, da voda poruši mostove. V zgornjem delu je reka Sulm dosegla HQ 100. Do Lipnice se je zaradi manjšega dotoka vode iz njenega največjega pritoka (Lassnitz) poplavna voda spustila na HQ 10. Vsa gasilska društva (24) na območju Sulma so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 620 gasilcev, porabljenih je bilo precej vreč peska.

Razmere so se začele umirjati šele naslednji dan v poznih popoldanskih urah.

Fotografija 5: Sulm pri Lipnici (Leibnitz)

Od Gradca do Šentilja

Močno vodnata reka Sulm je povzročila precejšen dvig vodostaj v Muri, tako da je na vodomerni postaji pri Šentilju dosegla vrednost med HQ 7 in HQ 10.

Fotografija 6: Mura pri Šentilju (Spielfeld)

4.2.3 Aktivni odsek (III.) avstrijsko-slovenska Mura

V tem odseku je zajete ca. 30 km Mure, od Šentilja do Gornje Radgone in predstavlja večino slovensko - avstrijske meje na Muri. Ta odsek obsega ca. 700 km2 površine, kar je nekje 14 % celote aktivnega dela in 5 % prispevne površine porečja celotne Mure.

Tudi ta odsek so zajele precej močne padavine, katerih količine so se gibale povprečju med 80 mm in 120 mm (Waltra 102,8 mm), zaradi tega so pritoki iz avstrijske strani mejne Mure (Gnasbach,) močno narasli.

Ker ta odsek predstavlja mejno slovensko avstrijsko Muro, ga lahko po nacionalnem ključu razdelimo v dva dela:

► Avstrijski del (levi breg Mure)

► Slovenski del (desni breg Mure)

► Avstrijski del

Zaradi narasle Mure in naraslih pritokov (Schwarzaubach, Drauchenbach, Kučnica, itd) so bili gasilci v tem odseku v stanju pripravljenosti. Vendar je bilo kar nekaj posredovanj pri Weitersfeldu, Murecku in Radkersburgu. Mura se je tukaj precej poglobila in se je s tem delno zmanjšala nevarnost pred poplavami.

Grenz-Mur (Mejna Mura)

Fotografija 7: Mura na začetku meje AUT-SLO / 22.8.2005

Kljub temu se je razlila na območju med Oberschwarzo in Weitersfeldom, zalila mejni prehod, nekaj gospodarskih poslopij, itd. Poplavljeno je bilo območje pred Mureckom, kjer je vodo zadržal visoko vodni nasip in območje med Halbenreinom in Radkersburgom, kjer je vodo prav tako zadržal visoko vodni nasip in je Mura zalila samo gozdne in kmetijske površine, saj je regulirana tako, da ob takšnih manjših poplavah ni težav. V tem delu se je poplavna voda Mure zaradi polnih pritokov dvignila na HQ 15 - HQ

20. Ocenjena varnost v tem delu je med HQ 30 in HQ 100.

Fotografija 8: Mura pri Murecku / 22.8.2005

► Slovenski del (desni breg Mure)

V tem delu so pritoki na slovenskem strani precej majhni (MQ < 1m3/s), tako da je njihov vpliv minimalen. Zaradi nekoliko manjših količin padavin je ta odsek določen za manj aktivnega. V tem odseku sta bili obdelani dve vodomerni postaji: Mureck (8), G. Radgona (9). Mura je na koncu tega odseka pri Gornji Radgoni dosegla poplavno vodo med HQ 15 in HQ 20. Odsek Mure, ki ga je poplavni val zajel najprej, je v občinah Šentilj in Gornja Radgona.

Občina Šentilj

Šentiljska občina je prva ob Muri pri nas in leži na njenem desnem bregu. Pokriva ca. 11,4 km rečnega toka. V tem delu se Mura dotika Slovenskih goric tako, da je iz šentiljske strani večinoma omejena s strmim pobočjem in zaradi tega ni velike poplavne ogroženosti, razen na območju Ceršaka (industrijski obrat Palome) in območju Sladkega Vrha (industrijski obrat in naselje). Občina ima pri Sladkem Vrhu ca. 0,5 km visoko vodnih nasipov. Kot zanimivost naj dodam, da je Mura v tem kraju leta 1980 podrla pregrado hidroelektrarne Sladki Vrh.

Fotografija 9: Mura Sladki vrh / 22.8.2005, ob 15 uri

Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati naselja in industrijske obrate.

Fotografija 10: Mura pri Tratah – most / h-max= 500 cm, ob 16 uri

Ob 13.00 uri, (22. 8. 2005), je zajela ¨špica¨ visoko vodnega vala Občino Šentilj pri Ceršaku in je nato potrebovala do Trat (Cmureka) ca. 3 ure, kjer je dosegla maksimum ob 16h z višino 500 cm (most). V tej občini je bilo najbolj kritično na območju Sladkega Vrha, kjer je Mura poškodovala Brod in grozila naselju Sladki Vrh. Večjih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 10. Edina intervencija na tem območju je bila na varovalnem nasipu pri Sladkem Vrhu. V intervenciji je sodelovalo 10 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 0,5 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Šentilj pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.

Občina Gornja Radgona

Radgonska občina leži na desnem bregu reke. Pokriva ca. 22,0 km rečnega toka. V tem delu Mura teče ob robu Apaškega polja (nižina), vendar je zaradi poglobitev struge ogroženost Apaškega polja nekoliko manjša. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 11: Mura Gornja Radgona / 22.8.2005, ob 17 uri

Radgonsko občino je Mura z maksimum najprej zajela pri vhodu v Apaško dolino (Cmurek) ob 16h. V Gornjo Radgono je prispela v večernih urah, kjer je dosegla maksimum ob 18.00 uri (22. 8. 2005) z višin 480 cm in pretokom 1275 m3/s (vodomerna postaja Gor. Radgona). V tej občini je predvsem ogroženih šest območji: Mlinski kanal (Cmurek), Segovci, Lutverci, Podgrad, mesta Gornja Radgona in Mele. Zelo velikih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 15 - HQ 20. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. Poplava je v tej občini ogrožala naslednje lokacije: stanovanjske objekte v Segovcih, objekte ribiške družine v Lisjakovi strugi, stanovanjske objekte v Meleh, zraven tega v Lutvercih ni delovala povratna zapornica. V tej vasi je prišlo tudi do precejanja visoko vodnega nasipa. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, višina).

Fotografija 12: Mura Gornja Radgona / h-max= 480 cm, ob 18 uri

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ odpravili omenjene težave. V intervenciji je sodelovalo 170 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Gornja Radgona pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.