Da lahko opredelimo hidrološke pojave in določimo vplive različnih posegov v režim vode, jih moramo spoznati, za kar pa so nujne meritve (Hidrometrija). Meritve gladine vode na reki se opravljajo na vodomernih postajah. Na teh postajah se stalno merita vodostaj in temperatura, pretoki se merijo periodično in na osnovi teh podatkov se izdelajo pretočne krivulje (razmerje: vodostaj/pretok).
Izdelano pretočno krivuljo poskušamo matematično opisati (določiti). Zaradi specifičnosti tega matematičnega problema se krivulja običajno deli v tri dele:
1. del - spodnji del opisuje majhne vode
2. del - srednji del opisuje srednje vode
3. del - zgornji del opisuje visoke vode
Podatki (pretok) v prvem in drugem delu krivulje so dokaj natančni in lahko izmerljivi, medtem ko podatki v tretjem delu zaradi visokih voda izgubijo na natančnosti.
5.1 Opis poplavnega vala v avgustu 2005
Na reki Muri je 14 postaj, ki avtomatsko 24 ur dnevno merijo nivo vode v reki. V analizi je zajetih 12 vodomernih postaj, od tega osem avstrijskih, dve slovenski, ena hrvaška in ena madžarska.
V tabeli 5 je prikazanih nekaj osnovnih podatkov iz vodomernih postaj ob Muri (zaporedna številka, nadmorska višina, stacionaža, prispevno območje in dosežena povratna doba na izbrani vodomerni postaji).
Na osnovi pridobljenih podatkov iz teh vodomernih postaj so bile izdelane krivulje potovanja visoke vode na Muri. Te krivulje so prikazane na naslednjem grafu (2).
5.2 Gibanje poplavnega vala od Šentilja do Letenya avgusta 2005
V tem poglavju je opisano gibanje poplavnega vala od Šentilja (Spielfelda – Aut) do Letenya (Hun) z njegovimi osnovnimi elementi.
Pri gibanju poplavnega vala je upoštevano gibanje pretoka, ki nam jasneje prikaže dogajanje v reki. Iz omenjenih vodomernih postaj v spodnjem delu reke sta prikazani gibanji pretočnih količin na grafu št. 3.
Iz grafa (podatki iz pretočne krivulje) lahko razberemo, da je Mura začela v Šentilju (modra barva) močneje naraščati že v nedeljo (21. 8. 2005) v jutranjih urah. Maksimum (Q = 940 m3/s) je dosegla v ponedeljek (22. 8. 2005) ob 12.00 uri. Pretok se zmanjšal šele čez 40 ur. V Letenyu je bil prvi močnejši dvig pretoka zabeležen v nedeljo (22. 8. 2005) v večernih urah. Maksimum (Q = 1270 m3/s / Q*= 1170 m3/s) je bil dosežen (24. 8. 2005) ob 13.00 uri. Pretok se je zmanjšal šele čez ca. 45 ur. Maksimum je potreboval od Šentilja do Letenja v dolžini 108 km 49 ur, torej je potoval s povprečno hitrostjo 2,2 km/h. Karta gibanja poplavnega vala je prikazana v prilogi 2.
Ob nastopu maksimuma so bile s posebno napravo pri Letenyu izvedene meritve pretoka. Te meritve so pokazale, da je bil maksimum 1170 m3/s. Med računskim modelom (pretočna krivulja) in terenskimi meritvami prihaja do precejšnjih razlik.
5.2 Analiza gibanja pretočnih količin na prispevnem območju Mure v času poplavnega vala avgusta 2005
V tem poglavju je poskusno analizirano vplivanje pritokov Mure z ozirom na količine, ki so izmerjene na vodomerni postaji. Na sliki 7 je shematsko prikazano prispevno območje Mure z njenimi pritoki in na določenih skrbno izbranih točkah navedeni zabeleženi pretoki.
Iz slike 6 lahko razberemo, da je poplava nastala med Bruckom in Gradcem in da so največ vode v Muro prinesli pritoki: Kainach, Sulm in graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach).