Povodje reke Mure slikovito in nazorno predstavlja prva specialna karta avstrijskih ozemelj Die Josephinische Landesaufnahme iz leta 1784 za Ogrsko in iz leta 1785 za Notranjo Avstrijo.
V sekciji 142 Josephinische Landesaufnahme, ki jo reka Mura doseze in tudi zapusti pri kraju Landscha ter ponovno doseze pri mestu Ehrenhausen in zapusti vzhodno od mesta Mureck, je ta od Sentilja do konca sekcije in tudi dalje v sekciji 143 in 144 mejna reka med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Na kartah teh sekcij kaze reka Mura veliko bolj razvejano podobo, kot jo poznamo danes. Glavni tok reke Mure so spremljali stevilni rokavi, kot na primer stara Mura pri Landschi, mlinscica od Gersdorfa do Weitersfelda, stara Mura pri Weitersfeldu in murski rokav pri mestu Mureck. Vsi ti rokavi so ustvarjali na reki Muri stevilne otoke. Poleg teh vecjih so bili tudi manjsi otoki in sipine, kot na primer pri kraju Unterschwarza.
Obmocje ob reki Muri pa je svojo podobo se dodatno spreminjalo ob dezevjih, ko je reka prestopila bregove in poplavljala obrobna obmocja.
Proti kraju Spielfeld se je glavni tok Mure razsiril na 38–40 cevljev, zaradi tega je bila reka plitvejsa, globoka 6–8 cevljev. Imela je kamnito dno in 2–3 cevlje visoke bregove s posevnimi brezinami. Bila je zelo deroca in je vsako pomlad poplavljala travnike, ki so bili proti trgu Strassu mocvirnati. Mlinscica je poganjala tudi mlin Strasser. Pri Gersdorfu je bila Mura, ki je bila od vasi oddaljena 1.500 korakov, siroka ze 50–60 cevljev in je imela polozna, dva in pol cevlja visoka bregova. Rokav Mure, sirok 5–6 korakov in 4–5 cevljev globok, je poganjal mlin pri Gersdorfu in Oberschwarzi. Reka Mura in njeni rokavi so vsako leto prestopali bregove in poplavljali predele ob njej. Pot od
Gersdorfa proti brodu na Muri je do mlina vodila po potoku in je bila prehodna le, dokler zaradi narasle Mure ni narastel tudi potok.
Pri kraju Unterschwarza so bila na reki Muri prodisca. Desni breg Mure se je pri Cersaku priblizal obronkom Slovenskih goric, ki strmo padajo proti recnemu toku.
Pri Weitersfeldu je bila Mura siroka 50–60 seznjev. Tukaj je zapuscala tok reke stara Mura in se zaradi spodkopavanja levega brega cedalje bolj priblizevala vasi.
Pri Lichendorfu je bila Mura siroka 110–120 seznjev in polna sipin, ki jih je vsako leto na novo oblikovala. Tudi tukaj je Mura poplavljala bliznje travnike. Mlin Lichendorf na mlinscici je bil trdno grajen in je lahko sprejel okrog 200 vojakov.
Pri trgu Mureck je bila Mura 35–40 seznjev siroka in 7–8 cevljev globoka. V tem predelu je bila zelo deroca. Proti trgu je trgala bregove in povzrocala vsako leto 2 do 3 dni trajajoce poplave, ki so dosegle hise v trgu, jih poplavile in puscale za seboj 10 cm visoko plast peska.
Mura je bila prehodna prek mostov ali z brodi, medtem ko je bilo mogoce njena prodisca tudi prebresti. Pri Ehrenhausnu je bil lesen most, ki je bil na kamnitih stebrih. Bil je 100 korakov dolg in 8 korakov sirok. Prav tako velik in trden, ceprav na lesenih stebrih, je bil tudi lesen most pri mestu Mureck.
Cez Muro pa so vozili tudi brodi. Eden je bil pri Gersdorfu, naslednji pri Oberschwarzi in pri Weitersfeldu. Tukaj so kot brod uporabljali sirok plitev coln, ki je lahko naenkrat prepeljal 3 nalozene vozove in 20–30 moz.
Na »Landesaufnahme« za Ogrsko je reka Mura na slovenskem obmocju na sekcijah I–VIII, II–XIII in III–XIV. Karte predstavljajo glavni tok reke Mure z vsemi stranskimi rokavi, otoke, gozdove in polja, brode in vodne mline. Dodatna pojasnila najdemo se v opisih.
V sekciji I–VIII spremlja glavni tok reke Mure veliko stranskih rokavov. Meja med Ogrsko in dezelo Stajersko je narisana po glavnem toku reke, med rokavi pa so narisani se mejni kamni in opremljeni z napisi »Grenstein«. Na reki je narisanih tudi vec vodnih mlinov. Pri Doklezovju je cez reko Muro vozil brod. V tej sekciji je bila Mura siroka 150 do 200 korakov, povsod 8 do 9 cevljev globoka in je imela hiter tok ter strme bregove. Zajedala se je v obrezje in ob visoki vodi preplavila veliko prekmurske ravnine. Meja med Stajersko in Ogrsko je bila oznacena z mejnimi kamni, s katerimi so bile tezave, saj jih je Mura zaradi prestavljanja toka odnasala in preplavljala, ko je odtekla, pa jih je prekrilo grmovje.
V sekciji II-13 na obmocju Murskih Crncev je imela reka Mura hiter tok in strme bregove, zato na tem odseku ni bila prehodna. Ob obilnem dezevju je poplavila veliko obmocje.
V opisih za Stajersko so za Muro na obmocju Radgone zapisali, da je v okolici polno sipin, da spomladi obicajno poplavi otok in mestne jarke pa tudi predmestje Gris na desnem bregu, tako da je dostop do his mogoc s plovili. Most cez glavni tok Mure je bil lesen in trden, dolg je bil 220 korakov in sirok 10 korakov. Most cez rokav Mure je bil prav tako dober, dolg je bil 70 in sirok 8 korakov. Mlinscica, ki se je v Muro izlivala pri Altdörflu, je bila siroka 2 do 3 seznje, imela je kamnito dno, 3 cevlje visok breg in ni nikdar presahnila. Mlini na njej so bili trdno grajeni. Predvsem v okolici predmestja Gris so za Muro po poplavah ostajala mocvirja. Na obmocju Laafelda in Sicheldorfa je narasla Mura prav tako poplavljala, ceprav ni ogrozala tamkajsnjih his. Tudi za obmocje vasi Altdörfl in Muro so zapisali, da je v tem predelu deroca, ko upade, ostane polno sipin, da je dobro prevozna s splavi, ne pa tudi z ladjami ali tezkimi vpreznimi vozovi. Tudi tukaj je Mura poplavljala, vendar le travnike in ni dosegala vasi. Ker v tem predelu ni bilo nobenega prehoda cez Muro, so bile te poplave z vojaskega vidika nepomembne. Tudi pri Meleh je bila Mura deroca in polna otokov ter sipin.
V zadnjih dveh stoletjih je reka Mura v Sloveniji dokaj spremenila svojo podobo. Njen tok je v glavnem ustaljen. Posledica pa je izginotje mnogih vrst rib, rastlin pa tudi brodov in slikovitih plavajocih mlinov.
