Druzbeno politicna menjava vrednot, do katere je prislo v zadnjih dveh desetletjih, se odraza tudi na vodno gospodarskih ciljih, ki jih zastavlja kaksna dezela. Diskusije o vodah potekajo zdaj ob celostnem vkljucevanju krajinsko specificnih zahtev. Nove oblike razvoja in urejanja voda zagotavljajo sprejemljivost ukrepov in potiskajo v ospredje ekoloski vidik. To pot obvladovanja konfliktov ubiramo z velikim uspehom ze ves cas, odkar obstaja slovensko-avstrijska komisija.
Ko Mura po okrog 350 kilometrih toka zapusti Avstrijo, polozi ta dezela racun o ravni internega okolja. Tukaj se reka predaja dolvodnim sosedom z veliko odgovornostjo kot vizitka dezelne kulture.
Glavna reka Stajerske, ki izvira na nadmorski visini 1898 m na lokaciji, imenovani Schmalzgrube, juzno od Radstadtskih Tur v zvezni dezeli Salzburski, sprejme do drzavne meje vode s povodja z velikostjo 10.340 km2 in premaga pri tem visinsko razliko okrog 1.700 m.
Začelo se je konec 19. stoletja
Sistematicna regulacija struge Mure se je zacela v zadnji cetrtini 19. stoletja. Pred tem so opravljali posege le po odsekih, predvsem za izboljsanje razmer za splavarjenje in za plovbo. Sistem Mure, ki je bil pod Gradcem siroko razvejan, so med leti 1874 in 1891 zdruzili v premocrtno recno strugo, da bi pridobili in zavarovali zemljo, da bi dosegli poglobitev struge in znizali visino recne gladine, omogocili voznjo splavov in ranc ter bolje izkoristili mline ter elektrarne. V bistvu so s tem – ce pustimo ob strani kasnejse lokalne ukrepe za visokovodno zascito v naseljenih obmocjih – ustvarili danasnje vodnogradbene razmere. Ze omenjenim jezovom se je v teku let pridruzila cela vrsta vodnih elektrarn, tako da je zdaj na avstrijskem obmocju 29 jezov na Muri, ki z izjemo redkih ribjih stez prekinjajo vodni tok. Poleg tega so monotone in z muljem zasipajoce se akumulacije, komajda izoblikovani odseki stare struge in tudi poglobitve zaradi zadrzevanja proda in izravnavanja struge na mnogih kilometrih spremenili dinamiko reke.
Osnove za nov začetek
Vrednotenje kartiranja kakovosti struktur, ki je bilo opravljeno na Stajerskem v dolzini 290 km, kaze, da je nekaj nad 40 odstotkov toka Mure v dobrem ali zelo dobrem stanju, da pa obstajajo na skoraj 60 odstotkih strukturno-ekoloski deficiti.
Konkretni osnutki resitev, kako izvesti izboljsanje struktur tako v Muri kot tudi na izlivnih obmocjih pritokov, v stranskih koritih in v starih rokavih, vsebujejo raziskave za odseke od dezelne meje s Salzbursko do Unzmarkta in od Sentilja/Spielfelda do Radgone/Bad Radkersburga (mejna Mura).
Z oznacitvijo visokovodnih poplavnih obmocij skusa vodno gospodarstvo po eni strani ustvariti osnove za trajno ureditev prostora s prelaganjem potrebnih sanacij, po drugi strani pa zaostruje rabo vodnega prostora za vodnogospodarske potrebe.
Koncan je bil program sanacij Mure, zacet leta 1985, ki je pomaknil Muro z mesta »najbolj umazane« evropske reke spet v kakovostne razrede I, I–II in II. Tako nista bili zaman porabljeni nic manj kot dve milijardi silingov, ki so ju zbrali za visoko zastavljeni cilj ciscenja odplak javne sluzbe, prebivalstvo in industrija. Po popolni rekonstrukciji cistilne naprave mesta Gradec se bo kakovost vode reke Mure juzno od Gössendorfa kmalu se izboljsala.
Poseben gospodarski pomen je treba pripisati kotlinastim razsiritvam dolin, napolnjenih z gramozom skozi katerega pronica podtalnica. Predvsem v obmocjih, za katere je znacilen pojav peska in gramoza brez gostih krovnih usedlin (grasko in lipnisko obmocje, spodnja dolina Mure) obstaja velika moznost skodljivega vplivanja na podtalnico. Do sporov glede rabe je ze prislo tam, kjer so vodovarstvena obmocja z vodnimi crpalisci in kjer namakajo kmetijske povrsine.
Za zascito podtalnice je vodovarstveni organ ze odredil varovana obmocja oziroma z odlocbo predpisal zavarovana obmocja. Znanstvena spoznanja, potrebna za taksne zascitne ukrepe, izvirajo cedalje bolj iz racunalniskih modelov podtalnice.
Izkušnje preteklosti
Ceprav so je doslej kakovost vode v Muri s programom sanacije ocitno zelo izboljsala in je prislo pri sanaciji podtalnice vsaj do prizadevanj za zmanjsanje vrednosti nitratov in atrazina, pa je treba glede strukturno-ekoloskega stanja Mure zamujeno vendarle nadomestiti. Konkretno gre – seveda ob ohranitvi zastavljenih ciljev visokovodne zascite – za povecanje strukturne raznovrstnosti v profilu in zaledju, za izboljsanje prehodnosti, za aktiviranje starih rokavov in
stranskih korit ter za njihovo navezavo na glavni tok, za ekolosko ucinkovito navezavo pritokov, za zavarovanje recnega dna pred poglabljanjem in podobno. Kratko malo, gre za doseganje cimvecje pretocnosti reke in za ucinkovito prepletanje reke z zaledjem oziroma za dopuscanje hidrodinamicnih procesov v posebnih conah.
Sodelovanje je zazeleno
Financna sredstva, potrebna za realizacijo navedenih projektov, predstavljajo le en delcek vrednosti sanacijskega programa za Muro. Tako bi lahko postopno realizirali velikopotezni program revitalizacije z nakupom zemljisc v fazi izvedbe, ki bi prav tako trajala deset do petnajst let. Zagotovitev sredstev pa bo mnogo tezavnejsa, kajti v tem pogledu niso formulirana nikakrsna konkretna zakonska narocila, zato bo treba poleg razlicnih nacionalnih pospesevalnih skladov pritegniti tudi sredstva Evropske skupnosti iz programov LIFE in INTERREG. Pogoj za angaziranje sredstev iz programa LIFE pa je predhodna oznacitev obmocij NATURA 2000.
Ucinkovita in trajna revitalizacija reke Mure pa lahko poteka le z majhnimi koraki, tako glede financiranja kot tudi pripravljenosti in sprejemljivosti prebivalstva. Spodbuditi pa je treba vodnogospodarske in naravovarstvene sluzbe, naj vsekakor iscejo in tudi najdejo partnerje v obcinah, kmetijstvu, gospodarstvu in med prebivalstvom ter celo v raznih naravovarstvenih organizacijah, kajti brez partnerstva pride pri taksnih ambicijah nujno do zastoja. In zastoj pomeni v tem primeru ze nazadovanje – cesar pa pravzaprav nihce ne bi smel zagovarjati!
