Predlog namakalne struge poteka od Petanjcev do izliva Krke v Muro. Skupna dolžina takšne struge bi bila 53 kilometrov, skupna dolžina ureditev pa 27 kilometrov. Prehodnost struge bi bila sedem kubičnih metrov na sekundo. S to vodo bi lahko namakali sedem tisoč hektarjev površin.
Navedene številke so ocenjene, čas jih lahko potrdi ali ovrže, je opozoril Jarc. Za sedem kubikov pretoka bi moralo biti dno globoko tri metre, širina struge pa dva metra. Nakloni brežin so predvideni v razmerju ena proti 2,5, varnostna višina pa od 0,5 do 0,8 metra.
Namakalno strugo so razdelili na sedem odsekov. Prvi odsek poteka od zajema pod Petanjci do Tišine, v tem delu je potreben izkop. Dolžina kanala je 4,3 kilometra. Predvideno je eno odvzemno mesto. Največja višina nasipa je 1,6 metra.
Drugi del poteka po obstoječi strugi potoka Mokoš, dolg je 1,6 kilometra. Poseg bi bistveno izboljšal poplavno varnost, oteževalna okoliščina pa je, da se odsek nahaja na naseljenem območju. Ta del bi potreboval nasip ali druge oblike zaščite, ali pa bi moral biti pretok manjši od sedmih kubičnih metrov.
Tretji odsek je dolg približno 1,2 kilometra, za izvedbo struge bi morali na tem delu opraviti gradbeni poseg. Del poteka ob cesti, višina potrebnih nasipov bi bila zanemarljiva. Odsek se izteka v potok Dobel.
Četrti odsek, Dobel, je dolg 14 kilometrov, potrebno bi bilo povečati pretočni profil, predvsem pa razširiti dno potoka. Na tem delu je tudi najbolj kritična točka celotnega predloga, in sicer sifon pod razbremenilnikom Ledave in prehod pod avtocesto. Prevodnost sifona je 2,5 kubičnega metra na sekundo, zato bi ga morali povečati, da bi dobili sedem kubikov.
Treba pa bo tudi uskladiti, koliko vode bo namenjeno za namakanje gorvodno. Toliko manj vode bo namreč priteklo do sifona. Na tem delu so predvidena štiri odvzemna mesta. Potrebni pa bodo manjši izkopi in manjši nasipi. Odsek se izteče v potok Črnec.
Sledi peti del, odsek Črnec, kjer je predvideno zadnje odvzemno mesto. Nižje namreč ni potreb po namakanju. Odsek se izteče v Ledavo in Krko in nazaj v Muro.
Predlagatelji so se čim bolj je mogoče izognili območju Nature 2000, kar poveča izvedljivost projekta, je zagotovil Jarc.
Snežni režim vode omogoča namakanje, saj je dosti vode spomladi in poleti. Ocenjena možna poraba vode za namakanje je en liter na sekundo na hektar. Za celoten poseg bi potrebovali od deset do 14 hektarjev zemljišča. Lokacije odvzemnih mest bi lahko prilagodili potrebam porabnikov. Nova struga bi bila dovolj plitva, da ne bi prekinila toka podtalnice. Če bi bila struga zatesnjena, ne bi vplivala na podtalnico, če je ne bi zatesnili, bi podtalnico bogatili.
Namakalno strugo bi polnili po potrebi, dinamiko namakanja pa bi določili glede na potrebe posameznikov, je še povedal Jarc.