Poglabljanje dna in s tem tudi gladine vodotokov povzroča, da so ravninski predeli ob vodotokih zaradi suše bolj ogroženi tudi zato, ker se v teh tleh poleg samega nižanja nivoja podtalnice (in tudi s tem nižanjem) intenzivno še dodatno znižuje tudi vsebnost najfinejših delcev.
Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani.
Doslej je bilo veliko zamujenega tudi zato, ker smo nekdanje skrbno gospodarjenje z vodami zakonsko spremenili v »upravljanje« z njimi!
Ker sem bil med drugim nekaj let v Novi Gorici zaposlen tudi v nekdanjem vodno gospodarskem podjetju VGP Soča in ker sem bil nekaj časa tudi član našega regijskega štaba za zaščito in reševanje in naše Goriške območne interesne vodne skupnosti, se kot gradbeni inženir sicer konstrukcijske smeri poleg na statiko dokaj dobro razumem tudi na vodarstvo, kjer sem še posebej dobro seznanjen z erozijskimi procesi in v zvezi s tem še posebej z najrazličnejšimi pojavi premikanja gramoza po strugah rek. Mogoče se veliko bolje spoznam na najrazličnejše gruščnate tokove, ki nastanejo večinoma iz močno razmočene zemljine, s katero so plazovi kdaj zajezili katerega ali istočasno več vodotokov v goratih oz. hribovitih predelih Posočja.
Vsi ti pojavi so se in se še zmeraj najintenzivneje dogajajo tudi visoko v povirju Mure. In tudi v njeni strugi povzročijo, da se pri naraslih vodah po njej pretakajo večje ali manjše količine gramoza.
Ta gramoz je lahko prišel zelo daleč po vodotoku direktno iz omenjenih gruščnatih tokov. Še veliko več proda pa se po strugah prenaša pri kasnejših naraslih vodostajih, ko ga voda na zgornjih delih vodotoka odtrga iz prejšnjih nanosov v strugah in ga vedno bolj drobnega odlaga v njenih spodnjih delih.
Pri večjih nanosih se dogaja, da si mora voda še dolgo po končanih velikih povodnjih v debelih slojih novih nanosov proda vrezati povsem nove struge z za Muro v njenem spodnjem toku še posebno značilnim meandriranjem. Tako so se nekoč tudi vzdolž Mure med Prekmurjem in Slovenskimi goricami pojavljali številni mrtvi meandri, ko se je njena struga premikala od enega do drugega brega.
Odkar je Mura v Avstriji energetsko vedno bolj izkoriščena, pa se v njenih številnih jezovih kopiči vedno več gramoza, ki bi po naravni strugi sicer še vedno potoval skozi Slovenijo v Dravo, Donavo in po njej še naprej do Črnega morja prav tako, kot nekoč.
Danes Mura ne spreminja več lege svojega toka tako, kot nekoč, spreminja pa svoje sedaj vedno bolj stalno korito. Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški.
Ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi.
Ko smo pred kakimi 10 leti z ekipo strokovnjakov iz inštituta IRMA ocenjeval poškodbe ca 500 let stare cerkve v Veržeju, nismo mogli verjeti, kako, da so njeni zidovi šele sedaj (kar naenkrat) začeli pokati.
Ko so nam domačini rekli, da se je dno Mure v zadnjih 10 letih poglobilo za en meter, nam je bilo takoj jasno, da so se sčasoma poglobili tudi tokovi podtalnice, ki so počasi začeli teči tudi pod globokimi temelji in izpod njih ponekod (na nekaterih koncih cerkve) veliko bolj kot drugod odnašali najfinejše delce zemljine. Prišlo je do neenakomernega posedanja (več tam, kjer so bili tokovi podtalnice globlji in intenzivnejši) in posledično do pokanja zidov cerkve, ki so bili prej tudi brez armiranih temeljev stoletja dovolj trdni, da niso pokali.
Podobno se s podtalnico sedaj dogaja povsod vedno dlje od Mure. Kakšna je kvaliteta rodne zemlje brez najfinejših delcev pa vedo agronomi bolje od mene.
Solkan, 4.12.2018
Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.