n
(y)
RV
V soboto je časopisu Svet24 objavili nek članek o Borutu Pahorju njegovemu koledarju in nekaterih njegovih narcističnih ekscesih. Kritičen in piker sogovornik v omenjenem prispevku je bil tudi filozof dr. Igor Pribac, ki je bil sicer vodja predsedniške kampanje pri Danilu Türku. To je bila malce nefer poteza uredništva/novinarke, saj ne Pribac niti jaz nisva bila prizanesljiva do aktualnega predsednika države. Zase vem, da Pahorju v resnici nikoli nisem bil posebej naklonjen (prav zaradi njegovega narcizma), sem ga pa nekajkrat – ko je bil predsednik vlade (ki je potem padla) – branil.
Pahor ima že vseskozi določene zdrse; po moje mora imeti vseskozi ob sebi nekega supervizorja/nadzorovalca, ki bdi nad njegovimi zdrsi in ga korigira. Zdrsi se mu dogajajo redno in so del njegove osebne (narcistične/narcisoidne) »folklore«/simptomatike.
Pahorjevi zdrsi znajo biti za njegov štab prav nadležni; včasih so za slovensko javnost tudi neopazni/neodkriti, ker se zgodijo v tujini. Lani poleti
n
Glede na poznavanje geopolitične situacije v Afriki bi lahko bilo vse to res.
M
Ebola je, to je dejstvo, kaj pa je, tega (še) ne vemo
Ebola, le kdo je ne bi poznal. O njej smo slišali in videli vse, saj nas vsak dan bombardirajo z raznimi strašljivimi informacijami o morebitni pandemiji in nujnosti po ustrezni zaščiti. Smo nekaj podobnega že slišali? Seveda smo, le da je vsebina bila opremljena z drugačno etiketo – ptičja gripa, prašičja gripa, razni sevi sezonskih grip in podobno. In tako kot se je začelo, se je tudi končalo. Z velikim pospeškom v vse medije in s še večjim v pozabo.
Pa je tudi z ebolo tako? Zaenkrat nam ne pustijo, da bi jo pozabili, a bo čez mesec, dva še kdo vedel zanjo? Bodo takrat na priljubljenem radiu spraševali mimoidoče, če vedo, v kateri klub je prestopil Ebola?
ebola virus – virion
Pred kratkim sem naletel na besedilo, ki ebolo postavlja v malce drugačno luč, a vendar vse z istim namenom – čim več zaslužiti.
Pa naj na kratko povzamem, o čem nam iz Afrike kričijo in trdijo, da je prava resnica, kaj v resnici je ebola. Skeptiki st
n
Lenka, hvala za luč, ki jo mnogi potrebujemo :)
kl
Takšni ali drugčni dotiki. Pomembni v našem življeju. Pa četudi se te nekaj dotakne le imaginarno, neresnično, pravzaprav virtualno... Vendar se na ta način lahko nehote znajdeš v tuji domišljiji. TV, reklame, filmi, ne nazadnje tudi knjige... Vse lepo pospravljamo v svojo podzavest in postanejo del nas. Kakšni prijajo nam, je stvar posameznika
K pisanju svojih dotikov na blogu sem bila povabljena s strani posebne gospe, ki se me je dotaknila s pomočjo mojih dotikov, mojega prvenca, Dotikov neskončnih strasti.
Če bi mi kdo pred desetimi leti rekel, da bom napisala knjigo in to s prav posebno vsebino, bi se mu verjetno smejala. Z vsebino, ki po eni strani predstavlja velike tabuje, po drugi strani pa, da jo napiše ženska. Slovenska avtorica. In po vrhu vsega se avtorica do sedaj ni gibala v literarnih krogih, kar ji marsikdo zameri. Ni slavistka, niti novinarka, ni bogata, nima zvez ali stricev, niti pisateljskih izkušenj…
Imam pa pogum. Že od rojstva naprej vem, da mi pripa
n
Peter vsaka čast, poišči nekega izvajalca ali skupino da boš poemo uglazbil :)
p
Kdo mi te jemlje,kdo mi te krade,kdo se v tvoje kodre izgubljaKdo v tvojih jutrih uživa nasladeJaz sem odhajal, a ti si čakalajaz le jemal sem, ti si dajalaNič nisi rekla, ko sem popivalko sem iskal v drugih utehe,mirno prenašala si moje grehedokler zlorabil ti nisem sanjeŠe slutil nisem,da v tihem brezupuponoči me čakaš, da ni ti vseeno,kot hišo iz kart sem pohodil ti upeKer druga je v meni gorje povzročila,se krutost je moja na tebi skalilaVem kriv sem, priznam,mi ni več rešitvenajhuje bom samemu sebi,ko pride čas sodilVeš ti nisi kriva, da sem jaz blodil,da v mojih si rokah bila maščevanjeKo luč se je v tvojih očeh ugasnila,in veter odpihnil je tvojo ljubezenzbudil sem se v grenko jutro spoznanjakoraki so tvoji še zadnjič zamrliPustili za sabo so moje življenje,zaman se sprašujem, ko noč se prikrade,kdo mi te jemlje,kdo mi te krade ...