Še pred nekaj leti se je zahodna Evropa zdela kot neosvojljiva trdn z močnimi gospodarstvi, trdnimi družbenimi sistemi in veličastnimi idejami o »evropski integraciji«. Zdelo se je kot nekaj večnega, imunega tudi na velike geopolitične pretrese. Vendar pa je danes le še vir zmedenih in čudnih naslovov v medijih, ki jih vsi poskušajo razvozlati.

Preveč zgodb o pošiljanju »evropske vojske« v Ukrajino, političnih dramah v Franciji ali nesmiselnih predvolilnih prepirih v Nemčiji. Zahodna Evropa medtem postaja prostor političnega kaosa, izjave njenih voditeljev pa vse bolj povzročajo zmedo in posmeh v preostalem svetu.

Toda današnja Zahodna Evropa, politično nestabilna, gospodarsko krhka in intelektualno stagnirajoča, zagotovo ni več Evropa, ki je navdihovala reforme ali povzročala zavist.

Njihovi voditelji so desetletja pod ameriško zaščito izgubili sposobnost kritičnega in strateškega razmišljanja. Konec hladne vojne jim je omogočil vladanje brez resne konkurence, kar je ustvarilo ozračje samozadovoljstva in povprečnosti. Številni najbistrejši umi so šli v posel, medtem ko so politiki postali ljudje, ki so izgubili stik z realnostjo. Danes zahodnoevropski zunanjepolitični resorji spominjajo na provincialno gostilno, brez vpliva na svetovno dogajanje.

Pojdi na članek