Prevelika odvisnost Nemčije od občasnih obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, je povzročila energetsko krizo, ki jo je poslabšal pojav Dunkelflaute (obdobja brez vetra ali sončne svetlobe).

Cene električne energije v Nemčiji so najvišje v Evropi in so med krizo dosegle 900 €/MWh v primerjavi s 250 €/MWh v Franciji z jedrskim pogonom.

Zaradi prenagljene opustitve jedrske energije leta 2011 je Nemčija postala odvisna od premoga, lignita in uvoza energije, zaradi česar je postala drugi največji onesnažec CO2 na enoto energije v Evropi.

Industrije, vključno z velikimi akterji, kot sta Volkswagen in BASF, se selijo zaradi nevzdržnih stroškov energije, kar ogroža gospodarsko stabilnost Nemčije.

Kriza je povzročila geopolitične napetosti, sosednje države pa se soočajo z nedostopnimi cenami energije in razmišljajo o odstopu od energetskih sporazumov.

Nemčija, ki je nekoč veljala za pionirja zelene energije v Evropi, se zdaj spopada z energetsko krizo, ki si jo je povzročila sama in ogroža njeno gospodarstvo, okolje in geopolitični položaj. Ambiciozen prehod države na obnovljivo energijo, čeprav je hvalevreden po svojem namenu, je razkril ranljivost sistema, ki je preveč odvisen od občasnih virov, kot sta veter in sonce.

Izraz Dunkelflaute - kar pomeni "ravno, temno mirno" - je postal sinonim za energetske težave Nemčije. Ta obdobja, za katera je značilno sočasno pomanjkanje vetra in sončne svetlobe, so še posebej huda v zimskih mesecih, ko je povpraševanje po energiji največje. 12. decembra 2024 je proizvodnja vetrne in sončne energije v Nemčiji padla na le delček njenih potreb, kar je poudarilo negotovost njenega energetskega omrežja.

Kljub temu, da je obnovljiva energija predstavljala skoraj 60 % nemške proizvodnje električne energije v prvi polovici leta 2024, te številke prikrivajo resničnost občasne oskrbe. Na primer, 12. decembra letos je nemška proizvodnja električne energije iz vetra in sonca znašala 1/30 povpraševanja po njej. Med epizodami Dunkelflaute lahko proizvodnja vetra in sonca pade na manj kot 20 % zmogljivosti, zaradi česar se mora država zanašati na uvoz premoga, lignita in energije iz Francije, Danske in Poljske.

Pojdi na članek