Umetnost, obrt in gospodarstvo

Pravoslavna medicina pogosto daje vtis, da je bolezen premagala znanost. Toda dejstva govorijo drugače. Po previdnih ocenah je znanih približno 18.000 bolezni, za katere še vedno ni učinkovitega zdravljenja, kaj šele zdravil. Če zdravljenja obstajajo, je njihova učinkovitost pogosto vprašljiva. Nedavno poročilo razkriva, da 85 % medicinskih in kirurških zdravljenj ni bilo nikoli ustrezno testiranih. Postavlja se vprašanje: na čem potem temelji sodobna medicina?

Medicina pod krinko znanosti

Današnji kliniki uporabljajo znanstvena orodja, vendar to ne pomeni, da so znanstveniki. Tako kot strojepisec ni računalničar samo zato, ker uporablja program za obdelavo besedil, tudi zdravnik ni znanstvenik samo zato, ker uporablja medicinske instrumente. Težava ni tehnologija, temveč njena uporaba, ki pogosto ostaja neznanstvena, nepreizkušena in surova.

Medicinska praksa pogosto zanemarja celostni pogled na človeško telo in duha. Namesto tega sodobni zdravniki še naprej dajejo prednost zastarelim idejam in dobičkonosnim praksam, odpornim na inovacije, ki bi lahko bile dokazane in učinkovite. Medicinska nagnjenost k zanašanju na upanja in predpostavke namesto na dokaze dodatno spodkopava trditev, da je medicina znanost.

Kje je znanost v medicini?

Po uredniškem poročilu, objavljenem v British Medical Journalu leta 1991, ima le 15 % medicinskih posegov trdno znanstveno osnovo, medtem ko je le 1 % člankov v medicinskih revijah znanstveno utemeljenih. Od takrat se je malo spremenilo.

Poleg tega učinek placeba kaže, da lahko bolniki občutijo izboljšanje tudi brez aktivnega zdravljenja. Dokazi tudi kažejo, da ima lahko prijazen zdravnik 50 % boljšo stopnjo ozdravitve kot njihov manj empatičen kolega, kar nakazuje, da sta človeška psihologija in dojemanje ključnega pomena v medicini.

Pojdi na članek