Hipoteza 

2. Nova informacijska pooblaščenka oz. njeni namestniki  s celim uradom  vred, v konkretnem primeru izjavljanja neznanih oseb iz Slovenske vojske in nudenju podatkov javnosti o pripadniku D. Petrovčiču o njegovih tako imenovanih »disciplinskih odklonih«, o njegovi invalidnosti, o diagnozah in uvedenem disciplinskem  postopku, ne bo storila nič,  ker je javni sektor pred državnimi inštancami, ki naj bi varovale državljane RS,  nedotakljiv.

V praksi to pomeni, da zaposleni v JU, ki na delovnem mestu doživlja mobbing in šikaniranje, za varovanje svojih pravic lahko uporabi  organe znotraj določenega ministrstva, nekatere inštance pa obstajajo le zunaj ministrstva in veljajo za cel javni sektor, za vse državljane v drugih sektorjih, v tem primeru je to  Urad informacijske pooblaščenke.

V SV se delavec podvržen šikaniranju lahko obrne na vodnega zaupnika, nad njim je četni zaupnik, IRSO (inšpektorat RS za obrambo, ki je pristojen izključno za vojsko), vojaški sindikat,  delovni inšpektorat, Varuhinja človekovih pravic in za primere zlorab s področja varstva osebnih podatkov je tu Informacijska pooblaščenka.

Konkretno v primeru vojaka Petrovčiča zaradi pomanjkljivega znanja o varstvu osebnih podatkov pristojnih na Morsu seveda ne bo nihče zaustavil javnega blatenja in obrekovanja zoper Petrovčiča, ki ga za zapolnitev medijske praznine  iz naslova molčečnosti Policije preko vkenda potrebujejo novinarji. Policija s  Sektorjem kriminalistične policije zdaj preiskuje sama sebe, znotraj te čudne modrouniformirane tvorbe po organogramski shemi pa nastajajo nove komisije, ki so namenjene izključno prikrivanju nepravilnosti in oženju  fokusa zainteresirane javnosti o kritičnem dogodku.

Osebni podatek je po Zakonu o varstvu osebnih podatkov  katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.  

V sobotnem poročanju medijev o streljanju na policista v Litiji so mediji izspostavili, da nihče iz SV ne želi dati izjave v zvezi z dogodkom. Namesto korektne izjave javnosti so »neznani storilci«  iz SV kršili Zakon o osebnih podatkih, saj so dali v javnosti podatke, ki se tičejo delovnega razmerja pripadnika Petrovčiča s Slovensko vojsko. Obe stranki delovnega razmerja povezuje pogodba o zaposlitvi in v tej pogodbi zagotovo ni določbe, ki bi delodajalcu SV- MORS  dala pooblastilo za dajanje podatkov iz te pogodbe nepooblaščenim osebam. Neznani storilec iz MORS- se celo čuti poklicanega, da o pripadniku Petrovčiču širi neprimerne komentarje o disciplinskih odklonih.

Je taisti osebek morda  razmislil o uvedbi disciplinskega postopka zoper tistega, ki vojaku Petrovčiču ni izdal potrdila o opravljenem VED, ali morda zoper tistega, ki je po drugostopenjski odločitvi v postopku ocenjevanja pripadnika izdal nov dokument z oceno dobro (3)?

Petrovčič je na svojem blogu opisal postopek ocenjevanja v katerem je bil z negativno (1) ocenjen in se je nanj seveda pritožil. Druga stopnja je negativno oceno potrdila, s tem je bil postopek zaključen in edina pravna pot, ki bi jo imel Petrovčič bi bila sodna. Vendar so se v SV tega ustrašili in so mu poslali "nov" dokument z dobro oceno (3).

Precej neposrečena in nesramna je bila izjava » Tudi če ne bi bil pripadnik vojske, bi sicer najbrž storil takšno dejanje,« je ocenil Korez. Dodal je, da je dejstvo, da je bil strelec pripadnik Slovenske vojske, le še oteževalna okoliščina. (http://www.delo.si/novice/kronika/strelec-iz-litije-zaradi-disciplinskih-odklonov-v-vojski-ze-veckrat-obravnavan.html). Tolikšna mera jasnovidnosti bi bila nadvse cenjena  celo v vrhu, državne, kaj državne, svetovne politike.

In v stilu nadaljnega šikaniranja je dejstvo, da nekoga, ki ima prehrambene motnje zaposliš  točno v kuhinji navadno j.... v glavo. 

Seveda izpovedni stil bloga D. Petrovčiča razkriva nekaj njegovih osebnih podatkov, vendar v njem ni najti podatka, da bi bil invalid tretje kategorije, s čimer od sobote razpolagajo naši novinarji.

Na drugi strani nimamo nobenih podatkovo tem, kateri policist je bil z  s pokojnim policistom. Zanimiv bi bil podatek o stažu obeh policistov, o področjih dela, ki sta jih opravljala.V prvih poročanjih medijev se je nekje v zgodbi pojavljala policistka, ki je zdaj nikjer več ni.

Morda bi prepoved diskriminacije iz 4. člena ZVOP-1 mediji ustrezno korigirali, če bi javnosti natrosili še nekaj podatkov o zaposlenih na PP Litija. Vsekakor bi bil primeren tudi javni komentar dela podrejenih komandirja PP.

4. člen ZVOP-1 :Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnični pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

V tem trenutku se nekje iz ozadja oglašajo sindikati, namestnica direktorja policije in izpostavljajo stvari, ki s konkretnim tragičnim dogodkom nimajo zveze.

Informacijska pooblaščenka Mojca pa nič.