Prišel je domov. Težak dan je bil za njem. Želel si je samo tuš, malo uživanja, nekaj skuhati za Njo, oh jeah malo uživati. Zbit od celodnevnih sestankov, obveznosti, še njegova sekretarka se mu čudi, kako to lahko sploh zmore. Svoj kovček je odvrgell daleč vstran. Danes ga ne želi več videti. Slekel je svoj suknjič in odpel kravato. Tudi to mu ni bilo po godu. Snel jo je z vratu in se udobno zleknil...pomislil je sam nase, "Dobro sem to izpeljal!"... Iz kopalnice zasliši glas, ki ga prej niti ni doumel, ..registriral!? Le kdo mi poje iz kopalnice? Saj je še ne more biti doma!?.. Ali pač!? Le kdo mi poje v MOJI kopalnici, saj še ni ura prava da bi lahko bila doma...pa saj ima popoldanski šiht..? S strahom se približa kopalnici. Tudi ona ga pričakovala tako zgodaj. Ponavadi se sestanki zavlećejo pozno v popoldne, ali celo v noč. Ni mu povedala, da si je danes popoldne vzela prosto. Pripravila mu je čudovito kosilo, nakar je skočila pod tuš. Malce jo je zaneslo, bila je vznemirjena na novico, ki jo je prejela prejšnji dan. Upala je, da ga lahko vzrradosi, in prekleto, uživala , zelo uživala je v tem. Prišel je do tega pojočega bitja, odgrenil zaveso in zgleda svojo ljubljeno: tako prvinsko, tako čudovito kot jo je spoznal prvi dan, tako drugačno, kot jo je poznal zadnje dni. ČUDOVITO bitje! Sprva ni doumel kaj je v rutini življenja narobe, nakar je spoznal da ima pred seboj drugega človeka, ki ga je poznal pred dnevi. To je bila tista čudovita oseba, ki jo je poznal davno , davno nazaj. Spoznal je, da se nekaj dogaja. Nežno jo je potegnil izpod tuša, obrisal zadnjo kapjo z njenega telesa,. Posušil ji je lase,, zmasiral hrbet... Nakar jo vpraša:"Kaj se dogaja s tabo?". In ona ga ljubeče objame, se zahvali za pozornost in pove: "Hvala Dragi, nosvObjel je njeno rame, zaželel si je tudi drugega, Njena koža je dišala, kot vetrc v puščavi polni limonske trave. Lasje si je pobarvala s Kano, in oprala s ćisto studenčnico. Njena obleka je bila po dolgem času oprana v raztopini lavande in divjega kostanja. Počutila se je vse kot domače. Samo ZANJ. Želela mu je povedati....Pripravila se je. Izgledala je kot lotka iz izložbe... Počutila pa se je bistveno bolje... Bila je polna energije, elana, začutila je vsak delček svojega telasa, kako prekipeva.. Uživa v elementu,...res ji dogaja,...prepeva od svoje blaženosti, počuti se kakor ŽENSKA, ne, ni res kakor MATI, četudi bodoča.....UŽIVA! Za njo vstopi izpod tuša ON in jo hladno vpraša: "Pa je res Moj?"

V trenutku se je zavedel, kakšno neumnost je storil. Občutil jo je...Niti ne videl...Ni hotel tega, da se njegova ljubljena počuti IZDANO. Ampak tako se je počutila. Naenkrat. Vse je uničil. .......Mučni trenutki tihote.....Ona v vsej svoji evforiji potlačena, On v svoji moški prevladi osramočen sam pri sebi...Še malo prej je podoživljal trenutek, ko mu je povedala:"Noseča sem". Kako lepo. Oče BOM. Svojega otroka bom lahko držal v naročju. Lahko bom svojega kopal, previjal. Končno bom imel nekoga, da skupaj postavljava Lego kocke vkup. Namesto psa, bom svojga učil hodit, se s svojim sprehajal. Učil se bom z njim, in odraščal, tudi jaz.Hodil na roditeljske sestanke, se družil s svojimi vrstniki, kot tudi vrstnicami, delil in sprejemal življenske izkušnje.....Dogajalo mu je, vse polno se mu je podilo po glavi. Od vsega novega, življenskega ga je razganjalo. Vedel je, da mora pod tuš. Mora si zbistriti glavo. Mora si umiriti telo, drugače ga bodo čustva razgnala. Dolgo je bil po tušem. Najprej z vročo vodo. Potem z mrzlo vodo. Prijalo mu je. In spet z vročo....In spet In spet.Končno se je umiril.a