SPORNO imenovanje mag. Karakaša za vrhovnega sodnika
Grajska ulica 7
2000 MARIBOR
Kontakt: odbor2015@gmail.com
Maribor, 12.09.2016
Državni zbor RS
Šubičeva ulica 4
1000 LJUBLJANA
OBVESTILO ZA POSLANCE DRŽAVNEGA ZBORA RS
Spoštovane poslanke in poslanci!
V Odboru 2015 smo zasledili, da je Sodni svet Republike Slovenije za novega vrhovnega sodnika podprl višjega sodnika v Mariboru, mag. Aleksandra KARAKAŠA. V Odboru 2015 smo redno spremljali in še zmeraj spremljamo sojenje v zadevi Franc KANGLER, kjer smo do sedaj opozorili že na številne hujše kršitve človekovih pravic, katere je povzročilo Višje sodišče v Mariboru. V primeru Franc KANGLER smo do smo zasledili in obravnavali že kar 11. hujših kršitev človekovih pravic, nekatere so v tem času, že s sodbo odpravili na vrhovnem sodišču. V Odboru 2015 vas želimo opozoriti, na hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih je kot predsednik senata v zadevi Franc KANGLER, na Višjem sodišču v Mariboru, storil ravno mag. Aleksander KARAKAŠ. Omenjeni predsednik senata je Francu KANGLERJU potrdil sodbo s sedem mesečno zaporno kaznijo, katero je kasneje Vrhovno sodišče razveljavilo, saj omenjeno kaznivo dejanje, sploh ni bilo kaznivo dejanje, glede na sodbo Vrhovnega sodišča. Predsednik senata mag. KARAKAŠ je v omenjeni zadevi negiral vse navedbe takratnega zagovornika Franca KANGLERJA, danes aktualnega sodnika na ESČP dr. Marka BOŠNJAKA. Vrhovno sodišče pa je kasneje pritrdilo obrambi skoraj v vseh točkah, kar pomeni, da je mag. KARAKAŠ, kot predsednik senata ravnal nezakonito oziroma je namerno spregledal pomembna dejstva in potrdil nezakonito sodbo.
Dovolite nam, da vam naštejemo nekaj hujših kršitev človekovih pravic, ki jih je kot predsednik senata Višjega sodišča v Mariboru, povzročil mag. Aleksander KARAKAŠ.
Potrdil je prvo stopenjsko sodbo, čeprav je v sodbi na 11 strani sodnik dr. POLEGEK zapisal: »Za nagrado se je Franc KANGLER dal izvoliti v Državni svet«. Kako lahko predsednik senata mag. KARAKAŠ, v sodbi dovoli takšne politične ocene, ki jih je zapisal sodnik POLEGEK. Naj omenimo, da je sodnik dr. POLEGEK v zadevi Franc KANGLER, 07.07.2014, pred novinarji v razpravni dvorani, izrekel naslednje besede: »Že, že, da KANGLER dela na kmetiji, ampak predstavlja resno nevarnost, da se vrne v politično življenje – mora v zapor« in »Šele pravnomočna obsodba ga je odvrnila od političnega življenja«. A ne gre v tem primeru za politični obračun in pregon Franca KANGLERJA? To so zapisane besede neodvisnega sodnika, ki bi naj bil pri svojem delu nepristranski.
Aleksander KARAKAŠ, kot predsednik senata ni izločili dr. Janeza ŽIROVNIKA, saj je bil mnenja, da sodnik ŽIROVNIK ni kršil načela nepristranskosti in poštenega sojenja. Naj omenimo, da je bil Franc KANGLER 11 let, kot član parlamentarne Komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb, nenehno v konfliktu s sodnikom ŽIROVNIKOM, takratnim namestnikom direktorja SOVE. To v notarski izjavi potrjujeta tudi bivša poslanca Rudolf MOGE in Jožef JEROVŠEK. Iz ustavnopravnega mnenja bivšega ustavnega sodnika dr. Cirila RIBIČIČA, je jasno razvidno, da gre v primeru Franc KANGLER, za hujše kršitve človekovih pravic. Citat iz Ustavnopravnega mnenja z dne 18. november 2015: »Obstajal je enostaven način, ki ne bi v ničemer ogrozil učinkovitosti postopkov zoper Franca Kanglerja, to je izločitev prizadetega preiskovalnega sodnika. Takšna izločitev ne izhaja samo iz zavezujočih ustavnih in zakonskih norm, temveč jo sodnikom priporoča tudi Kodeks sodniške etike, ki zavezuje sodnike, da morajo varovati tudi videz sodniške nepristranskosti. Prehod nekoga s funkcije v obveščevalni agenciji na funkcijo sodnika je že sam po sebi močno problematičen in občutljiv. Način delovanja Sove (tajno delovanje, problematični načini zbiranja informacij, nesprejemljivi za sodne postopke, uporaba prikritih posegov v zasebnost posameznikov na podlagi odredbe direktorja Sove, itd), je zelo daleč od tistega, kar se upravičeno pričakuje od sodnika. Pri obveščevalni dejavnosti je na prvem mestu učinkovitost zbiranja obveščevalnih podatkov, pri čemer je dovoljena uporaba metod in sredstev, ki morajo biti tuje sodniku; pri sojenju pa so pomembni poštenost, kredibilnost, samostojnost sodnika ter skrb za varstvo človekovih pravic. Poleg tega je konkretni primer dodatno obremenjen s konflikti z nekdanjih poslancem, ki je igral pomembno vlogo pri nadzorovanju Sove v času, ko je bil v njej mag. Janez Žirovnik svetovalec oziroma namestnik direktorja. In ravno zoper tega nekdanjega poslanca odreja mag. Žirovnik kot preiskovalni sodnik prikrite preiskovalne ukrepe., namesto, da bi se izločil iz tovrstnega odločanja. Zato gre za grobo in zavestno kršitev pravice Franca Kanglerja do neodvisnega in nepristranskega sodnika brez katere ne moremo govoriti niti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju«.
Predsednik senata mag. Aleksander KARAKAŠ je nasprotoval zaslišanju bivših poslancev Rudolfa MOGETA in Jožefa JEROVŠKA ter pridobitvi magnetogramov iz Državnega zbora RS. Kakšen je razlog, da je sodnik mag. KARAKAŠ nasprotoval materialni resnici? Gre za politični proces?
Sodnik mag. KARAKAŠ se je kot predsednik senata strinjal, da ni potrebe po dodatni razjasnitvi dokaznega predloga s strani Franca KANGLERJA oziroma po potrebi določitve novih izvedencev, ki bi lahko potrdili, že pridobljen sum s strani obrambe. Sodni izvedenec, danes pokojni, sodno zapriseženi grafolog Srečko PUŠNIK je potrdil, da gre za sum, da je policija v zadevi Franc KANGLER, sama sebi pisala anonimke. S kakšnim namenom je predsednik senata mag. KARAKAŠ negiral zahteve obrambe po poštenem in pravičnem sojenju?
V postopku v zadevi Franc KANGLER je bilo nedvomno s strani Informacijskega pooblaščenca dokazano (podkrepljeno z dokumentom), da je preiskovalni sodnik v Mariboru, Slavko GAZVODA v odredbi o hišni preiskavi citiral pogovor Franca KANGLERJA iz leta 2008. Ta pogovor je bil osnova, na čemer je sodnik utemeljeval odredbo, kljub naslednjim ugotovitvam Informacijskega pooblaščenca: »Policija je zbrala podatke o pogovoru, s pomočjo neimenovane osebe«. Kako je mogoče, da kljub dokumentu Informacijskega pooblaščenca in njegovih ugotovitvah, predsednik senata mag. KARAKAŠ takšne kršitve negira oziroma spregleda?
V isti zadevi je predsednik senata spregledal uradni dokument policije z dne 30.10.2013, ki jasno pritrjuje Kanglerjevi obrambi, da policija v Mariboru od 23.07.2010, več ne bi smela imeti izsledkov iz ukrepov. Kljub dokazom in dokumentom tožilstva, da je policija imela izsledke - originale in čistopise še v letu 2013, le ta tega ni obravnaval oziroma dokumentov, ki so bili pridobljeni s strani, policije, ni upošteval. V isti zadevi je parlamentarna komisija ugotovila hujše kršitve na policijski upravi v Mariboru, za kar je podal notarsko izjavo takratni poslanec in član komisije Franc PUKŠIČ, pa senat omenjenega ponovno ni upošteval.
Aleksandra KARAKAŠA na Višjem sodišču v Mariboru tudi ni zmotilo dejstvo obrambe Franca KANGLERJA, ki je dokazala da Franc KANGLER dne 04.05.2011, pri hišni preiskavi ni smel imeti svojih prič. S tem mu je bila kršena ustavna pravica do svobodne izbire prič, policija pa mu je na kraj preiskave pripeljala vsiljeno pričo – njihovo agentko Jano DOLENC. Jana DOLENC nastopa v dveh izjavah, v sami zahtevi za pridobitev prve odredbe o posebnih ukrepih, katere je odredil dr. Janez ŽIROVNIK februarja 2009. Kako je mogoče, da kljub temu, da je vse našteto bilo dokazano, zapisano in predstavljeno, Višje sodišče v Mariboru takšno hišno preiskavo ocenjuje za zakonito in pošteno.?
Aleksander KARAKAŠ je bil s strani Kanglerjeve obrambe seznanjen, da v zadevi Franc KANGLER ni bilo podanih utemeljenih razlogov za sum, da bi lahko ŽIROVNIK sploh odredil prikrite preiskovale ukrepe, saj je nedvomno dokazano, da je policija v letu 2009, po odredbe hodila na sodišče zmeraj takrat, ko je bil dežuren dr. Janez ŽIROVNIK. Gre zgolj za naključje ali organizirano gonjo zoper Franca KANGLERJA?
V nadaljevanju iz odredbe citiramo razloge, katere je takratni sodnik dr. Janez ŽIROVNIK navedel, ko je zoper Frana KANGLERJA v drugi odredbi odrejal prikrite preiskovalne ukrepe: »V dosedanji komunikaciji osumljenega Kanglerja s sogovorniki je namreč bilo ugotovljeno, da ima osumljeni Kangler preko svojih sogovornikov dobre zveze, tako na sodišču, kot na tožilstvu, kjer naj bi doslej neznana sodnica in neznana tožilka v družbi neznane odvetnice Kanglerjevi sogovornici omenili, da je on očitno postal tako nevaren, da ga bodo probali na vseh nivojih, iz česar je utemeljeno sklepati, da z drugimi klasičnimi ukrepi, podatkov nikakor ne bi bilo možnost zbrati, saj je možnost kompromitacije na podlagi napisanega neizmerno velika«. Kako je mogoče, da sodnik ŽIROVNIK utemeljuje svoj ukrep na pogojniku (kjer naj bi doslej) in na neznani sodnici, neznani tožilki, v družbi neznane odvetnice. Ali ne gre tukaj za grob poseg v zasebnost in hujše kršitve človekovih pravic?
V Odboru 2015 želimo opozoriti, da so zaradi napačne odločitve Višjega sodišča v Mariboru in predvsem njenega predsednika v senatu mag. Aleksandra KARAKAŠA, bile Francu KANGLERJU globoko kršene človekove pravice in druge temeljne svoboščine, saj je bil po krivici obsojen za dejanje, ki po sodbi Vrhovnega sodišča sploh ni kaznivo dejanje.
Franc KANGLER je zaradi krivične in nezakonite obsodbe mag. KARAKAŠA izgubil mandat v Državnem svetu RS, pri čemer mu je bila storjena velika materiala in moralna škoda.
Franc KANGLER se zaradi nezakonite pravnomočne obsodbe ni mogel v okolju mesta, kjer živi, redno zaposliti, saj je nezakonita obsodba bila moteča za marsikatero podjetje, ki je imelo interes za njegovo zaposlitev. Naj omenimo, da je Franc KANGLER zaradi krivičnih in nezakonitih dejanj predsednika senata Višjega sodišča v Mariboru, že imel poziv za prestajanje zaporne kazni, kar je bil velik psihični pritisk na njega, ožje sorodnike ter okolje v katerem živi.
Spoštovane poslanke in poslanci. V Odboru 2015 želimo opozoriti na neprimerno imenovanje mag. Aleksandra KARAKAŠA (velikega kršitelja človekovih pravic!), za novega vrhovnega sodnika. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot najvišji varuh zakonitosti v Sloveniji, potrebuje strokovne in zanesljive kadre, ki v prvi vrsti spoštujejo človekove pravice in pravo in nikakor ne ljudi, ki dopuščajo takšne krivice.
ZA človekove pravice!
Željko VOGRIN
Predsednik Odbora 2015
Priloga: Notarsko overjena izjava bivših poslancev Rudolf MOGE in Jožef JEROVŠEK