Polnočnim postajam uhajajo vlaki, jih puščajo spet enolično, le pisk mimohoden, zvrtinčeni metež, odpihne snežinke navpično. Brleče mežikajo stare svetilke in sencam podajajo prste, obzorju pa črto jutro nariše, pomlad vabi liste v brste. Glej živo je mejo ošvrknil mlad Cujo, pred curkom umakni