Predstavitev knjige Vojna za mir bo v torek, 24. januarja, ob 13. uri v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Vabljeni!

Piše: Boštjan M. Turk*

Knjiga Vojna za mir, ki prihaja v tem tednu med ljudi, je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, je, zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije Slovenije krenile narobe tako Sloveniji kot v Evropi. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa, v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj je prišlo do vojne v Ukrajini. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti, ki se je začela z največjo antropološko spremembo sodobnosti, to je z letom '68. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednostni sestavi sveta, ki ga živimo. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka, se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo.

Vojna za mir prinaša tudi analizo dveh najpogubnejših ideologij, ki so prizadele zahodni svet, tj. marksizma in Freudovih teorij. Kar se prvega tiče, ugotavlja, da je marksizem prepleten z množico protislovij, ki presenečajo še toliko bolj po tem, da je v dvajsetem stoletju zaradi prav te ideologije prišlo do najmnožičnejših zločinov nad človeštvom. Kar se Freuda tiče, pa knjiga ugotavlja, da so njegove "teorije" prispevale k demontaži največjega, kar je premogel zahodni človek, tj. njegove individualnosti. Tega, kar smo. Danes v Evropi in v Sloveniji živimo v času, ki najbolj zavrača svobodo in na slednji utemeljeno človekovo posamičnost. Knjiga opravlja tudi obširno analizo, zakaj je do takega stanja prišlo, še posebno glede na razmere v Sloveniji. Čas, ki ga živimo, je čas splošne in vsekakršne degradacije vrednot, to pa pomeni uničenje temeljev, na katerih slonita tako Slovenija kot Evropa.

Knjiga kot kritično dobo izpostavlja obdobje Angele Merkel, v katerem je prišlo do bistvene spremembe v vrednostnem sistemu zahodnjaka oziroma Evropejca. V tem smislu izpostavlja razliko med njo in med njenim predhodnikom kanclerjem Helmutom Kohlom. Dejstvo, ki ga vsak vidi, je naslednje: v času, ko je vladal Helmut Kohl, so se dogajala velike spremembe znotraj Evrope, vključujoč Slovenijo. Tedaj smo dobili lastno državnost in vse vrednote, ki so z njo povezane.

Ko je v Evropi vladal Kohl, je bila Evropa močna in ruske sile so se z njenega območja umikale in se tudi definitivno umaknile. Kancler je opravil še eno stvar, ki je globoko povezana z usodo skupnega kontinenta, to je Evrazije. Ko so ruski prevratniki avgusta leta enaindevetdeset ugrabili Mihaela Gorbačova, je zastavil vso svojo avtoriteto za to, da se mu nič ne zgodi. In se mu ni zgodilo nič.

Če hočete razumeti težo tega dejanja, si morate le predstavljati, kaj bi bilo, če bi se danes kateri od vodilnih zahodnoevropskih politikov zavzel za to, da se življenje nekoga v ruski federaciji ohrani. Tamkaj namreč najpomembnejši ljudje v bančništvu ali v gospodarstvu bodisi padajo z nadstropij večstanovanjskih zgradb bodisi storijo samomor, v katerega je udeležena celotna družina.

Knjiga ob tem jasno izpostavlja razloge za optimizem, ki so dvojne narave, objektivni in subjektivni. Objektivni se nanašajo na najvitalnejši del Evropske unije, ki se mu reče Višegrajska skupina. Vojna za mir kaže, da so rusko agresijo na Ukrajino ustavili oni. Bolje mi. Kajti 15. marca 2022 je imela Slovenija pod vlado Janeza Janše odgovornost, da je v koordinaciji s poljskim in češkim premierjem opravila prvi državniški in multilateralni obisk v Kijevu. Gre za dogodek, ki je pomenil preobrat v dojemanju tega, kaj dejansko pomeni vojna v Ukrajini. Vzhod Evrope in njen centralni del, h kateremu se prišteva Slovenija, je stopil na mesto tistih, ki odločajo o zgodovini.

V tem smislu knjiga ni niti najmanj pesimistična, pač pa pomaga razumeti čas, v katerem živimo.  Evropska unija je najboljša odločitev, ki jo je Republika Slovenija sprejela po tem, ko je dosegla svojo osamosvojitev. Evropska unija v takšni obliki, kot je, pa ne more obstati oziroma bo princip, po katerem jo vodijo, prispeval k njenemu propadu. Ta princip pa je, kot poročajo najuglednejši evropski časopisi, princip lobiranja. Po njihovem mnenju se do 75 odstotkov odločitev, ki so sprejete v EU, sprejema zgolj na osnovi lobiranja.

To postavlja naslednje veliko vprašanje, s katerim se sooča knjiga, namreč vprašanje o tem, kdo zastopa interese koga. Evropa je bila zgrajena na načelu, da so njeni ustanovni očetje (Robert Schuman, Konrad Adenauer) zastopali obči interes. To pomeni interes skupnosti oziroma držav. Danes Bruselj ta interes zastopa v zelo dvomljivi meri, če lahko to tako imenujemo. Vse se je očitno prelilo v nekakšno meglo, v kateri se ne ve več, kdo pije in kdo plača. Knjiga v svojih obširnih segmentih prinaša analizo razpada nekdanje Jugoslavije. V tem seveda ne ponuja nobene obvezujoče analogije za razumevanje tega, kaj čaka Evropo, postavlja pa zelo nujno vprašanje, kaj je pred nami. Besedilo nedvomno dokazuje, da je Putinova politika identična politiki Slobodana Miloševića, ki se je končala, kot se je končala.

Mnenje knjige seveda je, da tako Evropa kot Slovenija potrebujeta zelo radikalne spremembe v naslovu izvršne oblasti.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poseben pogovor z Boštjanom M. Turkom - o njegovi najnovejši knjigi Vojna za mir, pa na Uri moči, prihodnjo nedeljo, 29. januarja, ob 18.20 na Planet TV.