Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America). Gola resnica, pet let potem.

Objavil/a Forum !, dne 2020-11-08 ob 06:00:00

(*) To ni knjiga o Donaldu Trumpu niti knjiga o Melanii Trump in Donaldu Trumpu, to je knjiga o Melaniji Knavs, suhljatem, tihem in prejkone plahem dekletu iz manjšega kraja v Sloveniji, državi, za katero povprečni Američani mislijo, da je del Rusije, če so sploh že kdaj slišali zanjo, in kraja, imenovanega Sevnica, za katerega Američani zagotovo niso slišali še nikoli. Pa vendar lahko ta Slovenka, Sevničanka, že čez nekaj mesecev postane prva dama Združenih držav in žena po položaju najmočnejšega politika na svetu – predsednika ZDA.

Njena zgodba je polna naključij in spleta neverjetnih, celo fantastičnih okoliščin. Njene slovenske kolegice iz manekenskih časov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, recimo iz zakulisja modnih revij na ljubljanskemu Modnem bazarju, pred leti kultnem modnem dogodku slovenske prestolnice, se je zaradi njene poklicne in družabne neprepoznavnosti niti ne spomnijo, kvečjemu bežno. Kako malo je možnosti, da glede na zgodovino Bele hiše na Pensilvanski aveniji številka 1300 neka povsem povprečna slovenska manekenka postane prva dama ZDA, pa je matematično skoraj nemogoče izračunati. Ampak zdaj, junija 2016, to postaja realnost.

Melanija Knavs prihaja iz popolnoma povprečne slovenske socialistične družine, rojena pa je v obdobju nekdanje Titove Jugoslavije. Njeni starši niso pripadali slovenski družbeni eliti, čeprav je bil oče Viktor Knavs član Komunistične partije Slovenije. Niso bili premožni, revni pa tudi ne. Ko je Melania spoznala Donalda Trumpa, je Trump njenemu očetu podaril dve jakni, ki jih je Viktorju  Knavsu potem po meri zožala šivilja Silva Njegač s Ptuja. Melanija nikoli ni blestela v šoli, nikoli ni študirala na Oxfordu, Sorboni ali Harvardu (njena pomanjkljiva izobrazba in skromni besedni zaklad sta vidna med njenimi – zato – opazno redkimi nastopi na volilnih zborovanjih njenega moža), nikoli ni bila vrhunska manekenka ali supermodel niti vrhunska športnica, znanstvenica ali podjetnica, pa vendar je že danes, potem ko je 26. aprila letos dopolnila 46 let, verjetno najbogatejša Slovenka vseh časov. Čeprav je famozna predporočna pogodba med Melanio in Donaldom Trumpom poslovna skrivnost družine Knauss-Trump številka 1.

Pri Melaniji Knavs ne gre za nobeno kariero, njena biografija je pravzaprav utelešenje ameriške zgodbe o uspehu. "Je pa tudi zgodba o ženski," kot pravi Mitja Čander, pisatelj, pesnik in direktor Založbe Beletrina, ki je pričujočo knjigo prebral že pred prvo izdajo na Amazonu, "ki se na novo rodi, spremeni ime, jezik, domovino, življenjski slog, tudi telo ni enako kot prej ... Enaka je le ambicija. Biti nekdo, biti prva dama sveta."

In "ona bo neverjetna prva dama". Tako je 4. aprila 2016 na volilnem zborovanju v Milwaukeeju pred množico svojih privržencev povedal Donald Trump.

"Prav izdaja knjige Melania Trump – The Inside Story (legendarna ameriška revija The New Yorker in kasneje še italijanska izdaja revije Vanity Fair sta jo označili za "najbolj temeljito delo o Melanii Trump", tiskovni predstavnik Donalda Trumpa pa je izjavil, da je knjiga "nepoštena, polna neresnic in laži") je dala prvi velik pospešek raziskovanju ter odkrivanju družine in pedigreja potencialne prve dame ZDA."

O Donaldu Trumpu vemo zelo veliko, praktično vse. Ne samo Američani, tudi Slovenci.

Rodil se je 16. junija 1946 v New Yorku, sredi siromašne četrti Queens. Trumpova družina sicer izvira iz Nemčije in Škotske. Njegov oče Frederick Christ "Fred" Trump, potomec nemškega imigranta Friedericha Drumpa, ki se je po prihodu v Združene države Amerike preimenoval v Fredericka Trumpa, je moral skromno imigrantsko družino zapustiti star komaj enajst let in se začeti preživljati sam. Ko je privekal na svet mali Donald, je bil oče že uspešen gradbeni podjetnik. Poleg Donalda sta Frederick Trump in žena Mary Anne Maclepod, škotska imigrantka, imela še dva sinova, Roberta in Freda jr., ter dve hčerki, Maryanne in Elizabeth. Donald Trump je od očeta Fredericka očitno podedoval talent za pogajanja z gradbeniki, finančniki in kupci, že ob koncu študija na prestižni univerzi Wharton v Pensilvaniji, kjer je danes predsednik nadzornega sveta, pa je bil s svojimi posli vreden približno 200 tisoč dolarjev.

Po poroki z Melanio na Floridi januarja 2005 so novinarji ljubljanskega poslovnega časnika Finance izračunali, da bi Trump, če bi živel v Sloveniji, leta 2003 plačal milijardo takratnih slovenskih tolarjev davka na kapitalski dobiček, več kot vse slovenske borzne firme skupaj. Donald Trump, čigar poslovni imperij sega od nepremičnin do televizijskih prenosov prireditev Miss Universe, Miss ZDA in Miss najstnic ZDA, je danes težak približno 10,5 milijarde dolarjev, kar je nekaj manj kot letni proračun Slovenije. Za lani je Trump denimo prijavil 577 milijonov dolarjev prihodkov, od tega 50 tisoč dolarjev na račun poslov kozmetičnega podjetja svoje žene, Slovenke Melanie. Ob tem je bil nekaj sezon veliki televizijski zvezdnik serije Pripravnik (The Apprentice) na televizijski mreži NBC, napisal je kopico knjig, nazadnje Crippled America: How to Make America Great Again, in že vrsto let velja za enega od najbolj priljubljenih ameriških milijarderjev.

Intelektualci ga ne marajo, srednji razred ga obožuje, on pa ljubi spopade z najbolj ostrimi, najbolj grobimi in "sploh najhujšimi ljudmi na svetu", tistimi, kot je rekel v enem od nešteto intervjujev, ki v New Yorku poslujejo z nepremičninami. Ampak to so spopadi, v katerih Donald Trump zmaguje, čeprav je sam že trikrat "skoraj bankrotiral".

Če Američani in Slovenci vemo veliko o Donaldu Trumpu, pa o Melaniji Knavs ne vemo skoraj ničesar. Še enkrat – ne samo Američani, ampak tudi Slovenci. Okej, pred leti smo lahko prebrali, koliko je stala njena poročna obleka iz modne hiše Dior, in nekaj zadnjih mesecev, predvsem zaradi Trumpove predsedniške kampanje, ameriška javnost pobira drobtinice iz življenja Melanie Trump, ki jih medijem dozirajo Trumpovi piarovski in politični svetovalci. Pa še te informacije so največkrat zrežirane, prirejene in fotošopirane. Celo znani britanski tabloid Daily Mail, ki se je med prvimi razpisal o Melanii Trump kot morebitni prvi dami ZDA, je pri tem objavil kopico netočnosti.

Da življenje Melanie Trump prekriva tolikšna megla skrivnosti, so krivi tudi ali predvsem slovenski novinarji. Odsotnost raziskovalnega novinarstva, tako značilna za slovenski postkomunistični in tranzicijski etablirani žurnalizem, se v primeru Melanie in Donalda Trumpa bizarno prekriva tudi z večinsko levičarsko opredeljeno slovensko novinarsko srenjo. Ki pač ne mara Tumpa zato, ker je republikanec, in še zlasti ne zdaj, ko ima zelo dobre možnosti, da postane 45. predsednik ZDA, zato bolj ali manj ignorira tudi Melanio Trump. Večina zapisov ali poročanj slovenskih medijev o Melanii Trump temelji na direktnem povzemanju novic iz tujih medijev, Ines Knauss pa se na Facebooku čudi, zakaj slovenski mediji v boju za Belo hišo ne podpirajo Slovenke. Če bi se "naša" Melania potegovala za Belo hišo ob rami kakšnega mladega kandidata demokratske stranke, torej politično drugačnega slovenskega zeta, bi jo slovenski mediji naravnost oboževali.

Mimogrede, Donald Trump bi, če bi predsednika ZDA volili Slovenci, volitve gladko izgubil. Po doslej edini javnomnenjski anketi časopisa Delo, namenjeni letošnjim ameriškim predsedniškim volitvam, objavljeni marca letos, lahko vidimo – za Trumpa – šokantne rezultate. Čeprav gre za najbolj znanega slovenskega zeta, kot mu radi pravijo slovenski mediji, bi za Trumpa takrat glasovalo le 10 odstotkov Slovencev, za Hillary Clinton pa kar 42 odstotkov slovenskih volivcev. Na tretjem mestu se je znašel drugi demokratski kandidat Bernie Sanders, na četrtem pa republikanec Ted Cruz. A hkrati si Sevničani v primeru zmage Donalda Trumpa in zaradi Melanie v Beli hiši naivno obetajo
"številne nagrade in darila".

Ta specifično značajska dvojnost slovenske presoje je nasploh zelo značilna za odnos Slovencev do Melanie Trump. Čeprav Melanie v Slovenijo ni bilo že celih enajst let in pravzaprav bolj malo Američanov ve, da je Slovenka, nekateri danes razmišljajo, da bi po njej poimenovali eno od ulic v Sevnici. Le to se verjetno še ne ve, ali bi se takšna ulica imenovala Melanija Knavs, Melania Knauss ali Melania Trump. Aktualni župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk možnost poimenovanja ulice po Melanii Trump sicer dopušča, "ker naj bi bila Melania najprepoznavejši slovenski znak v svetu, da pa za zdaj okoli tega še ni nobene pobude ali uradnega postopka."

Pričujoča knjiga, neavtorizirana biografija Melanije Knavs (lahko bi rekli tudi neodvisna biografija, ker se "neavtorizirano" včasih a priori razume kot sovražno nastrojeno do osebe, o kateri knjiga govori; kar pa ne drži, želja avtorjev te knjige je bila, da bi lahko o njej pisali čim bolj svobodno, brez njene avtorizacije ali celo avtorizacije njenega slavnega moža oziroma njene družine), ki je nastajala šest mesecev, življenje najbogatejše in čez nekaj mesecev morda tudi najvplivnejše Slovenke na svetu razgalja do zanimivih podrobnosti, temelji pa na pisnem arhivskem gradivu, četudi skromnem, ter na številnih pričevanjih znancev, prijateljev, spremljevalcev, sošolcev, učiteljev, poslovnih partnerjev in drugih sodobnikov Melanije Knavs, v Sloveniji in tujini, predvsem na Dunaju, v Milanu, Parizu, Londonu in New Yorku, teh ključnih kariernih postajah današnje Melanie Trump.

Melanija Knavs, Melania Knauss ali Melania Trump na Donaldu Trumpu vidi "milijardo dolarjev in povišan holesterol", pravi znana ameriška stand up komičarka Susie Essman, njena publika pa se reži.

Toda Melania Trump živi zelo posebno, precej odmaknjeno življenje. Kljub našemu doslednemu raziskovanju je nemogoče najti ne samo kakšno njeno osebno prijateljico ali prijatelja (tudi na sicer veličastni poroki ni imela nobene družice!?), celo kakšno njeno fotografijo, kjer ne bi naštudirano pozirala. Če že pride do takšne fotografije, pa lahko vidimo njen namrščeni obraz, tako značilen za njeno evidentno stransko vlogo med sedanjo volilno kampanjo Donalda Trumpa. Ko omagajo umetelni nasmeški, se Melania zdi odsotna, slabe volje in ne skriva, da ji je vse to odveč.

Američani in Slovenci tako (še) ne poznamo nobenega njenega političnega stališča razen neke naivne izjave, da se za politiko zanima doma. Poleg suhoparne statistične informacije, da bi bila po Louisi Adams, "britanski" soprogi šestega predsednika ZDA Johna Quincyja Adamsa, druga prva dama, rojena na tujem, Slovence in še posebno Američane verjetno legitimno zanima, ali bo Melania Trump kot prva dama ZDA svojega moža in predsednika, ko bosta ob koncu dneva povsem sama doma v Beli hiši, kot v nekakšni resnični različici serije Hiša iz kart (House of Cards) Trumpa iz lastnega prepričanja nagovarjala, naj bombardira Sirijo, Isis ali kaj tretjega, ali pač ne. Verjetno ni dovolj, da samo javno izjavi, da bo Donald "ob sebi zbral prave ljudi in da je rojen politik" in da ga "ona podpira od A do Z" (iz fraze od A do Z se že norčujejo ameriške novinarke) ter da je skrivnost njenega uspešnega zakona to, da imata z Donaldom ločeni kopalnici in običajno gledata televizijo vsak v svoji sobi. Sama sicer pravi, da je življenje, ki ga živi – naporno! A ga menda obvladuje, ker je vse skupaj zelo zabavno.

Čeprav bi se Donald Trump po odnosu do žensk zlahka ujel s kakim džihadistom, Melania zanj pravi, da je "zelo romantičen, a na drugačen način". Saj, Donald naj bi bil tako ali tako v vseh pogledih drugačen od večine ljudi.

Pot Melanije Knavs via Melania Knauss do Melanie Trump, ki se utegne končati celo v Beli hiši, je popotovanje punčke iz Marokovega realsocialističnega blokovskega naselja sredi Sevnice, iz Titovih časov, ko Viktor in Amalija Knavs niti pomisliti nista mogla na to, da bo njuna mlajša hčerka čez štirideset let segla po najvišjih ameriških zvezdah, ena od njenih etap na tej poti pa bo tudi fotografiranje za naslovnico modne biblije – revije Vogue. Melanija Kavs na tej poti nosi in predstavlja tipične značajske lastnosti Slovencev, na njej pa se je iz skrajno zadržanega in zapečkarskega dekleta prelevila v prilagodljivo partnerico bogatega Donalda Trumpa. Ženo milijarderja, ki je Donalda Trumpa v nasprotju z Ivano Trump in Marlo Maples znala tudi obdržati.

Zdi se, da ji je, čeprav danes že naturalizirani Američanki, v New Yorku malo po slovensko nerodno, da prihaja iz Sevnice, po drugi strani pa bi bila rada tudi doma v Sloveniji zelo pomembna. Podobno, kot je nerodno številnim slovenskim dekletom, ki prihajajo iz manjših krajev v Ljubljano. Kako naj si
sicer razlagamo njene poskuse utišanja slovenskih novinarjev z grožnjami s tožbami in hkrati vabila slovenskim novinarjem, naj pridejo v Pariz in poročajo o njej. No, to vabilo je prišlo samo enkrat, jeseni 1998, tik preden je uradno spoznala Donalda Trumpa.

Za njenega moža Donalda Trumpa pa se ve, da prodaja medije. Ko so ameriški tabloidi do zadnjih umazanih podrobnosti poročali o ločitvi z Ivano Trump, je eden od zagrebških novinarjev zapisal, da Mihail Gorbačov, v tistih časih generalni sekretar ruske komunistične partije in lider perestrojke,
lahko spreminja svet, toda časopise prodaja Trump.

Ob tem žal ostaja skrito, zakaj Melania noče več priti (ali vsaj ne prihaja) domov v Sevnico, zakaj se je tako spremenila (o čemer pripovedujejo tudi domačini) in zakaj ob tistih redkih (bivših) prihodih v domačo Slovenijo ali stikih s Slovenci v ZDA ni hotela več govoriti slovensko. V malce zarotniško
skrivnost je zavito tudi uradno prvo srečanje Melanie Knauss in Donalda Trumpa v klubu Kit Kat na Manhattnu. Melania nikoli ni hodila na zabave, a je tja vendarle prišla, Trump pa se je "takoj zaljubil", čeprav so bile njegov tip preverjeno ženske s svetlimi lasmi in bujnim oprsjem, poleg tega pa modni
agenti pripovedujejo, da se za Melanio na takšnih zabavah "nikoli ni nihče zanimal".

Med pripravo prve izdaje knjige, ki poskuša biti izjemno natančna, tudi malenkostna ali na trenutke celo dolgočasno podrobna, saj gre konec koncev za morebitno bodočo prvo damo ZDA, pri takšni osebi pa so vse podrobnosti še kako pomembne, se je tudi videlo, da so bila pričevanja o Melaniji Knavs vedno manj dostopna, bolj ko se je razvijala volilna kampanja Donalda Trumpa. Viri so se zapirali, družina Knavs pa se je tudi fizično zabarikadirala v New Yorku. Slovenski novinarji, natančneje snemalci oddaje E+ na Kanalu A, so zakonca Viktorja in Amalijo Knavs nazadnje v živo prestregli na ljubljanskem letališču Brnik marca 2009, ko sta letela v New York, ob rojstvu njunega prvega vnuka Barrona Williama Trumpa. Zdaj je tudi že jasno, zakaj. Afere, neposredno povezane s preteklostjo družine Knavs, zlasti Viktorja Knavsa, od prikritega polbrata potencialne prve dame ZDA in skoraj srhljive izpovedi ene od nekdanjih ljubic, ki jih je oče potencialne prve dame ZDA nagovarjal k splavu, do sprva zanikanega članstva Viktorja Knavsa v Zvezi komunistov Slovenije, se kot sence preteklosti nevarno oživljajo nad volilno kampanjo Donalda Trumpa. Za veliko teh afer Donald Trump verjetno niti ni vedel, družina Knavs jih je očitno prikrivala celo pred njim. Zato Melania čudno trmasto zanika tudi izpovedi svojih nekdanjih intimnih spremljevalcev iz Slovenije, ki jih, vsaj nekateri od njih, po prvi izdaji te knjige radi pripovedujejo medijem.

Pričujoča knjiga, gre za dopolnjeno izdajo knjige Melania Trump – The Inside Story, From a Slovenian communist Village to the White House, se časovno in vsebinsko končuje z rojstvom Barrona Williama Trumpa, doslej edinega sina Melanie in Donalda Trumpa. Zato je veliko stvari, ki se nanašajo na ameriško življenje družine Knavs oziroma Knauss, še neraziskanih. Na primer
zapleteni odnosi znotraj dinastije Trump, znotraj katere se za svoje pozicije pod finančnim primatom Melanie Trump in tradicionalnim družinskim liderstvom Viktorja Knavsa bori slovenska kolonija. Za najinteligentnejšo med potomci Donalda Trumpa po pripovedovanju ameriških novinarskih kolegov sicer velja Ivanka Trump, tudi ena od podpredsednic Trumpovega poslovnega imperija, ki na volilnih zborovanjih fizično vedno stoji nekoliko bližje Donaldu Trumpu kot njegova žena Melania. Precej nepojasnjena je tudi vloga Ines Knauss, starejše sestre Melanie Trump, ki na družabnih omrežjih preseneča z nekaterimi zapisi, poleg tega pa naj bi se pred časom preselila iz Trump Towerja v eno od drugih stolpnic na Manhattnu, ki so v lasti Donalda Trumpa. Uradno je samska, pred časom se je tudi pohvalila, da je ona ustvarila blagovno znamko Melanie Trump. Večkrat se upravičeno, včasih pa tudi logično zdi, da se Ines Knauss ne more sprijazniti z drugorazredno vlogo, ki jo hočeš, nočeš živi v senci dve leti mlajše sestre Melanie Trump.

Prav izdaja knjige Melania Trump – The Inside Story (legendarna ameriška revija The New Yorker in kasneje še italijanska izdaja revije Vanity Fair sta jo označili za "najbolj temeljito delo o Melanii Trump", tiskovni predstavnik Donalda Trumpa pa je izjavil, da je knjiga "nepoštena, polna neresnic in laži") je dala prvi velik pospešek raziskovanju ter odkrivanju družine in pedigreja potencialne prve dame ZDA. Vsekakor pa bo, če bo Donald Trump na prvi novembrski torek letošnjega leta postal predsednik ZDA in Melania prva dama Bele hiše, to začetek nove velike ameriške dinastije, in to z globokimi slovenskimi koreninami.

Ob koncu uvoda, last but not least, kot bi rekli Američani, se toplo zahvaljujem Igorju Omerzi, soavtorju drugega in tretjega poglavja knjige, in terenskim raziskovalcem, ki so opravili številne poti in prečesali več sto virov. Redaktorici Tini Bernik in prevajalcu Joshu Rocchiu, Američanu iz države
Washington, ki že nekaj let živi v Ljubljani, pa za njuno potrpežljivo delo na robu časovne zmogljivosti. In seveda hčerki Maši, ki je iz Montpellierja na jugu Francije, običajno z veliko časovno razliko med Francijo in Slovenijo na eni ter Združenimi državami Amerike na drugi strani, opravila večji del posla odnosov z javnostmi pri promociji knjige na zahtevni ameriški medijski in knjižni sceni.

Bojan Požar, Ljubljana, junij 2016

* Uvod v knjigo Gola Resnica, neavtorizirano biografijo Melanie Trump.

Ameriška izdaja knjige Gola resnica - The Inside Story (Amazon), je bila več tednov med 50 najbolj prodajanimi biografijami med Kindlovimi izdajami na Amazonu.

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Komentar izbrisal Branko Gaber
Komentar izbrisal uporabnik
Komentar izbrisal uporabnik
Komentar izbrisal uporabnik
Komentar izbrisal uporabnik
Komentar izbrisal uporabnik
Istok Potočnik
0
Nov 08, 2020
In kaj je narobe s tem, da so hvalili Bidna?
Težava bo le v primeru, da jj ustreže Brščiču in da Trumpu državljanstvo ter ga nekako naredi za našega pv. Ne vem kako bodo to pravno izpeljali, ampak Matvoz bi znal najti kako luknjo.
Ja, zadnje čase vam ne gre glih dobro, he,he.
Biden je čist ok, samo na števci ma že velko številko.
#11
Jernej Zupančič
3
Nov 08, 2020
Andre H
Ravno to so pravkar na TVS v oddaji Politično dokazali. Na vso moč so hvalili Bidena in prekipevali od veselja, da ne bo več Trumpa. Skupaj z voditeljico sta se veselila Brlez in Ljudamila Novakova.

#10
Jernej Zupančič
2
Nov 08, 2020
Istok, ameriške limuzine so takrat prišle v Jugo kot ameriška pomoč! Tudi JNA je imela veliko džemsov, dodžov, džipov Williys.
#9
Andre H
3
Nov 08, 2020
RTVSLO ki se ograjuje od vsebin VSO (slovenskih osamosvojiteljev), bo pa vesela Bidena in obujala čase ko je prihajal na komunističen pogreb in občudovati broza. Štefančič ga bo povabil v studio City od teh vsebin se pa ne ograjuje...
#8
Istok Potočnik
0
Nov 08, 2020
Vsa gospoda se vozi z limuzinami. Kar se mi ne zdi nič nenavadnega. Ukradli, ja tudi Trumpu so ukradli volitve. Seveda.
#7
Viktor hajsinger
2
Nov 08, 2020
Istok, ne potvarjaj.
Jernej je napisal: "Borut Rojc! V 50. letih je bilo v Ljubljani veliko vladnih in partijskih avtomobilov ameriških limuzin."

Vozili so se vojni zločinci, kriminalci. Gospodi so avtomobile zaplenili.

Danes pa se ...

#6
Istok Potočnik
0
Nov 08, 2020
Vsa gospoda se vozi z limuzinami.
#5
Viktor hajsinger
4
Nov 08, 2020
Res je, rdeča gospoda se je vozila z MB, Shevroleti....
Luko je v 50-tih vozil šofer vsak dan iz CE v LJ in nazaj. Ob petkih pa je iz LJ v Celje vožnja trajala 16 ur. Ustavili so se v vsaki gostilni od Lj, preko Kamnika, po Tuhinjski dolini preko Vranskega do doma ...
Za vse je poskrbel N. Kavčič, rdeči bankir, ustanovitelj rdeče LB - banke. Luksus so si privoščili z zaslužki s švercem..
#4
Jernej Zupančič
7
Nov 08, 2020
Borut Rojc! V 50. letih je bilo v Ljubljani veliko vladnih in partijskih avtomobilov ameriških limuzin. Dobro se spomnim, ko je moja mama govorila, da se vozijo v avtih, ki imajo gajžle. Mislila je na avtomobilske radijske antene. Pravila jim je "gajžlarji".
#3
Istok Potočnik
0
Nov 08, 2020
Kje se je to Trump učil nastopaštva? Nekaj mi roji po glavi........
Brščič in njegov dom ga vabita v slo. Pozivata ga, da vse svoje dolgove prenese sem in postane naš pv.
Že nekaj časa se mi je zdelo, da se Brščiču stanje slabša.
#2
borut rojc
8
Nov 08, 2020
Slovenija daje visoke pokojnine in privilegije agresorjem nad slovenskim narodom in srbskim partijskim kurbam. Namesto, da bi Aksentijeviču odvzeli vse pravice in ga vklenili ter strpali v zapor, ostareli zločinec srka kavo z mafijskim botrom v Murglah in uživa.
V tem pogledu ne čudi to razgrajanje balkanskih plemen,kjer se še največji divjaki zdijo pravoslavci, na čelu z gradonačelnikom ciganske vasi, kar Ljubljana danes nedvomno je.
Generaciji moji staršev, danes ljudi s sedmimi in osmimi križi na plečih, bi težko razložil, kdo je kdo ; zanje so vsi neslovenci-cigani. Oni že vedo, kaj je prav, saj je vsaka generacija, ki prihaja, bolj invalidna. Pametnim telefonom in očalom navkljub.
#1
Viktor hajsinger
3
Nov 08, 2020
Jernej Zupančič, da, Broz je bil prepotenten, samovšečen nastopač, ki je izkoristil to obdobje za lastno promocijo "neuvrščenih", ne mara ZSSR, ne mara ZDA, želi postati veliki lider. Najemal je kredite in z darili zasipaval svoje afriške, bližnje in daljno vzhodne državice, da bi postal njihov "lider". Zjebal je jugo, pomagal uničiti te kvazi države...

Na koncu so vse te države bankrotirale, Broza pa je rešila smrt, da mu ne bi sodili za razpad sistema.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gibanje_neuvrščenih

"Pri razvoju gibanja so ključno vlogo odigrala nekatera pomembna imena mednarodne politike. To so bili: egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser, Ganec Kwame Nkrumah, predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.

Šest let po bandunški konferenci je bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih (od 1. do 6. septembra 1961). Sodelovalo je 25 držav.

Načela so sicer uskladili še pred veliko beograjsko konferenco, in sicer tistega leta v Kairu, ta pa kažejo, da je bil namen vzpostaviti aktivno politiko članic, ki bi lahko na tak način v mednarodni politiki odigrale pomembnejšo vlogo, kot če bi nastopale samostojno. Številne članice so bile vojaško šibke in gospodarsko slabo razvite.

Tedanje cilje gibanja je mogoče strniti v sledečih točkah:

pravica samoodločbe narodov, neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti držav,
nasprotovanje apartheidu,
zavračanje sodelovanja v multilateralnih vojaških paktih, kot sta bila tedaj NATO in varšavski pakt,
boj proti imperializmu,
boj proti kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu, okupaciji,
težnja k razoroževanju,
nevmešavanje v notranje zadeve držav in mirni soobstoj vseh narodov,
zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih,
krepitev vloge OZN,
demokratizacija v mednarodnih odnosih,
socioekonomski razvoj in prestrukturiranje mednarodnega ekonomskega sistema in
enakopravno mednarodno sodelovanje.
Zlasti ob koncu osemdesetih let je gibanje doživljalo krizo, predvsem zaradi razpada sovjetskega bloka. Prav tako je bila v tistem času predsedujoča država Jugoslavija, ki je začela razpadati, kar je posledično pomenilo precejšnje zmanjšanje aktivnosti tega gibanja."

Da, bil je kriminalec in zločinec.

Gibanje neuvrščenih - Wikipedija, prosta enciklopedija

Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč kolonizirani
#0
Jernej Zupančič
4
Nov 08, 2020
Leta 1963 mi je prišla v roke ameriška revija Time (morda je bila Life; ne spomnim se več), na naslovnici je bila brozova slika, ob njej pa stavek, da grozi, da bo uničil kapitalizem, v isti sapi pa pričakuje pomoč od njega.
#-1
Istok Potočnik
1
Nov 08, 2020
No, Američani so si sami izvolili predsednika.
#-2
Pokaži več komentarjev
Forum !
Forum ! je objavil/a na zid osebe Požareport
Objavil/a 2020-11-08 06:00:00 (Nov 08, 2020)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Analiza globokega insajderja: Stranka SD ni bila pripravljena na smrt Janeza Kocijančiča, in se jim dogaja
Socialni demokrati odkrito, brez novinarjev: Damijan je odpadek pri Janši, Erjavec pa nas bo spet samo zaj...l
Jenull, sin tožilca in Jankovićeve uradnice, ki ji sodijo zaradi korupcije, grozi z nasiljem. Svojim - ali od Anisa Ličine?!
Židanu se je zgodil teran, Tanji Fajon teren, glavni pa naj bi bil Štromajer. In kako na Popu spina Anže Božič.
Ekskluzivno: Kot vse kaže, je nekdo na šolskem ministrstvu izdal Kreka, da ga je lahko pričakal Zlatko Čordić
Osebna izpoved: Vedno bodo ne glede na javne razpise postavili svoje ljudi. In razpisi bodo šov za javnost.
Trasa Toura 2021 - in kdo je boljši, Roglič ali Pogačar? In ali sta kolesarja boljša tudi od Dončića in Dragića?
Covid naj bi ne pokvaril prazničnih nakupov, toda besede "čez praznike bom doma" dobivajo nov pomen
Kaj je Gantar načrtoval za oktober, pa naj bi mu preprečila Tina Bregant. In potem jo je dal trgati Odlazkovim tabloidom.
Prebuditi življenje v mrtvilu otopele Slovenije
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
SMC
(320)
desus
(161)
sds
(111)
pop tv
(83)
LDS
(80)
sova
(78)
Vlada
(72)
Zares
(54)
večer
(47)
levica
(45)
sdh
(44)
LMŠ
(42)
DUTB
(40)
Petrol
(33)
KNOVS
(32)
nsi
(31)
OVS
(23)
furs
(19)
npu
(19)
DZS
(18)
SRIPT
(18)
2tir
(17)
Siol
(15)
btc
(14)
kpk
(13)
hse
(13)
AKOS
(13)
Odmevi
(13)
Tarča
(12)
2 tir
(12)
dars
(12)
SNS
(12)
delo
(11)
NH
(11)
nlb
(11)
Eles
(11)
teš 6
(10)
Ultra
(10)
krka
(10)
borzen
(10)
Erar
(8)
KKR
(8)
sls
(8)
Hit
(7)
udba
(7)
šoa
(7)
uefa
(7)
CME
(6)
Sava
(6)
SODO
(6)
NATO
(6)
sd
(6)
Lek
(6)
ACH
(6)
TGZS
(5)
Ptuj
(5)
Tv3
(5)
arso
(5)
AMZS
(4)
IDS
(4)
DRI
(4)
Riko
(3)
nijz
(3)
SIJ
(3)
FDV
(3)
GENI
(3)
osa
(3)
Lady
(3)
bmz
(3)
SAB
(3)
OKS
(3)
zdus
(3)
Jana
(3)
AVK
(3)
OVSE
(3)
DKOM
(3)
PSS
(3)
NKBM
(3)
CIA
(3)
NEK2
(2)
nba
(2)
TV2
(2)
kpl
(2)
sdv
(2)
AUKN
(2)
Zdru
(2)
nzs
(2)
IGLU
(2)
E3
(2)
ibm
(2)
SPS
(2)
lnbp
(2)
trs
(2)
24ur
(2)
ALDE
(2)
bbc
(2)
ATVP
(2)
MDS
(1)
Ihta
(1)
UBS
(1)
Iran
(1)
Knin
(1)
Tam
(1)
FAM
(1)
UMAR
(1)
SPIZ
(1)
trst
(1)
Fiho
(1)
ddv
(1)
gdpr
(1)
UKOM
(1)
grki
(1)
MS
(1)
cnn
(1)
nvo
(1)
HSBC
(1)
uber
(1)
FIS
(1)
FIBA
(1)
York
(1)
Neum
(1)
geto
(1)
Jož
(1)
5G
(1)
durs
(1)
N1
(1)
Koks
(1)
SPSS
(1)
BHP
(1)
ACCI
(1)
2tdk
(1)
ICIJ
(1)
zae
(1)
laž
(1)
jbtz
(1)
ZZB
(1)
g20
(1)
sdp
(1)
vis
(1)
Imos
(1)
ww3
(1)
JLA
(1)
SCT
(1)
sto
(1)