Ni težko predvidevati, da utegnejo koalicijsko stranko brezmejno prilagodljivih, opreznih in previdnih social-demokratskih karieristov in političnih prilagodljivcev (SD) že v bližnji prihodnosti "prijateljsko/tovariško prevzeti" in "pri(h)vatizirati" mnogo bolj politično odločni, premo-črtni, pokončni, načelni in mnogo manj politično oprezni in oportunistični, a tudi mlajši in bistveno bolj sveži, kadri iz konkurenčne koalicijske skrajne Levice ("presejane" iz najbolj bojevitega anarhistično-leninistično-titoističnega jedra nekdanjega podmladka SD). V zadnjem obdobju predsedovanja Dejana Židana in Tanje Fajon je namreč opozicijsko/koalicijsko stranko SD "krasila" ne-razumno ne-načelna politična in politikantska preračunljivost, prilagodljivost, opreznost in pripravljenost na vsakršne politične in pragmatične kompromise ter na ne-razumno huda odstopanja od lastnega zgodovinskega in prostorskega političnega zaledja, političnega programa in od lastnih strankarskih političnih vrednot in načel. Nerazumna kapitulantska odpoved opozicijske SD legalnemu in legitimnemu samostojnemu boju za izvršno oblast in za premiersko mesto v pričakovani in napovedani levo-sredinski vladi, ki jo je vodstvo Tanje Fajon pasivno in servilno vdano sprejelo pod pritiskom politično-kriminalnega podzemlja globoke države, da bi izgubilo svojo politično svobodo, avtonomnost, samostojnost, identiteto in prepoznavnost v vsiljenem političnem kartelu KUL (z LMŠ, SAB in Levico), je gotovo eden od ključnih političnih ekscesov v poraznem nazadovanju in notranjem razkroju nekdaj vodilne in vladajoče levo-sredinske parlamentarne stranke (s privilegiji idejne, doktrinarne, organizacijske, kadrovske in lastninsko-premoženjske kontinuitete nekdanje edine vladajoče ZKJ/ZKS). V kontekst zgoraj omenjene ne-razumne taktične in strateške politične prilagodljivosti, politične ne-načelnosti in ne-zvestobe načelom in vrednotam iz lastne politične tradicije in iz lastnega političnega programa sodi tudi "stoično" sprejemanje in prenašanje medsebojnih kadrovskih "kraj", s katerimi se enosmerno ne-lojalno kadrovsko krepi le največja in najmočnejša vladajoča stranka - Gibanje svoboda (primeri nekaterih očitnih kadrovskih "kraj": od ministrice za digitalni razvoj do kandidata za Predsednika RS, dr. Brgleza, in kandidata za mariborskega župana, dr. Flisa). Če k vsemu zgoraj navedenemu prištejemo še občasne infantilno sovražne izbruhe nekaterih vidnih članov in vodstva SD proti osebnosti njihovega nekdanjega člana in predsednika ter aktualnega Predsednika RS Boruta Pahorja ter javne pro-putinovske in pro-ruske militantne hujskaške izjave celo na zadnjem kongresu stranke, potem lahko ugotovimo le zaskrbljujočo popolno idejno in politično zmedenost, izgubljenost, ne-načelnost, ne-odločnost, ki jo skuša trenutno vladajoča strankarska "elita" krotiti in blažiti na eni strani le z zgodovinsko preizkušenim zadrtim "kulturnim bojem", političnim izključevanjem drugih in drugačnih ter sovražnim proti-janšizmom in na drugi strani s trenutnimi vodstvu in članstvu SD široko dosegljivimi statusnimi in finančnimi privilegiji stranke na oblasti (z varnimi in donosnimi službami v vladi, na ministrstvih, v državni in lokalnih upravah ter v para-državnih ustanovah in podjetjih v večinski državni lasti). .

V peskovniku se igrajo naprej - hahahaha

Ne, izgubljajmo besed, s stranko luzarjev!!!!

Če se združita stranka Levica in SD, lahko združita tudi ime v LSD. Novo ime bi lepo opravičilo njihove izjave in obnašanje!

Manjka komentar na butla ,poraženca s kongresa, ki zagovarja diktatorskega nuklearnega agresorja in okupatorja.